Tiskane izdaje
»Ko sem poslušal predstavnike 13 neparlamentarnih strank, sem pričakovano, tako kot oni, ugotovil, da so njihovi pogledi na to, kakšen bi moral biti volilni sistem, da bi ga razumeli kot dobrega in primernega in ne samo legitimnega in zakonitega, različni,« je ključno ugotovitev današnjega srečanja strnil Pahor.
Dodal je, da so nekateri zagovarjali večinski sistem, drugi pa so predlagali proporcionalni sistem, v katerem bi bila samo ena volilna enota, in sicer celotna Slovenija z listo 88 kandidatov s preferenčnim glasom. A kot jim je poudaril predsednik, se morajo omejiti na realne možnosti, ki jih imajo.
Ustavno sodišče je decembra državnemu zboru naložilo spremembo zakona, ki določa območja volilnih okrajev, ker je obstoječa ureditev v neskladju z ustavo. Rok je postavilo decembra 2020. Sporen je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov v njem določeni okraji po 26 letih ne ustrezajo več merilom, ki jih določa zakon o volitvah, saj se razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje. Volilni okraj Grosuplje ima, denimo, nekaj manj kot 31.000 volivcev, okraj Hrastnik pa le okrog 8.300.
Ustavno sodišče je decembra dalo državnemu zboru dve leti časa, da opravi neustavnost voline zakonodaje. Foto Blaz Samec
V skladu z dogovori na zadnjem sestanku predsednika republike z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin sicer že potekajo priprave strokovnih podlag za uveljavitev ustavne odločbe, prve v smeri spremembe volilnih okrajev in druge, v smeri uveljavitve list z preferenčnim glasom. Predsednik pričakuje, da se bo v sredini marca prvič posvetoval s pogajalci, ki so jih določile parlamentarne stranke.
Po Pahorjevem mnenju bi bilo idealno in za to si bo prizadeval, da bi poslanci eno ali drugo odločitev sprejeli do božiča oz. dovolj zgodaj, da bi se lahko stranke v skladu s spremembami uspešno pripravile na naslednje volitve.
Za zdaj še brez zadostne podpore eno rešitev
Doslej so stranke zagovarjale predvsem dve rešitvi. Ena je pretvorba okrajev, po kateri bi bilo v vsakem približno enako število upravičencev, pri LMŠ, NSi, SAB, Levica, SMC in SMC pa so pokazali naklonjenost za popolno ukinitev volilnih okrajev, v LMŠ in NSi z uvedbo absolutnega preferenčnega glasu znotraj proporcionalnega sistema.
V Levici podpirajo relativni preferenčni glas, ki ga sicer poznamo pri lokalnih in evropskih volitvah. Glasovanje z relativnim preferenčnim glasom se upošteva le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega določen prag, ki ga mora doseči, na evropskih volitvah je to 6,25 odstotka vseh glasov liste. Pri absolutnem prednostnem glasu pa tega praga ni in se glasovi upoštevajo ne glede na njihovo število.
V SAB pa bodo pred odločitvijo o relativnem ali absolutnem preferenčnem glasu počakali še na mnenje stroke.
V SD in Desus imajo še največ zadržkov do sprememb in opozarjajo, da se je zadev treba lotiti s tresočo roko.
Največja parlamentarna stranka SDS, ki je sicer v preteklosti zagovarjala uvedbo večinskega volilnega sistema, pa, kot pravijo, podpira vsako spremembo volilnega sistema, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države. V SDS med pomanjkljivostmi izpostavljajo, da je v določenih okrajih nekdo izvoljen s šestimi odstotki glasov, izpade pa nekdo s 25 ali celo 30 odstotki. Ker se upošteva odstotek in ne število glasov, se v parlament lahko iz ene stranke uvrsti nekdo s precej manj glasovi, a večjim odstotkom iz drugega okraja.
Za preureditev okrajev bi bila dovolj že navadna večina podpore v parlamentu, odprava okrajev in uvedba prednostnega glasu, ki je sicer zakonodajno in strokovno enostavnejša, pa zajema tudi zakon o volitvah v državni zbor. Za njegovo spremembo pa je predpisana dvotretjinska večina vseh poslancev.
