Predsednik republike: Do poletja na mizi prve rešitve za odpravo neustavnosti

Stranke bodo ubrale oba možna scenarija, tako prevetritev volilnih okrajev kot njihovo ukinitev.

Objavljeno
17. januar 2019 16.07
Posodobljeno
17. januar 2019 17.25
Sestanek parlamentarnih strank pri Borutu Pahorju. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana – Politične stranke bodo do poletja pripravile dve različni rešitvi, ki uresničujeta decembrsko sodbo ustavnih sodnikov. V eni noveli zakona bodo na novo skušale določiti volilne okraje, v drugi pa jih ukiniti in na volitve v državni zbor vpeljati prednostni glas, je po sestanku z vodji poslanskih skupin in predsednikov političnih strank sporočil predsednik republike Borut Pahor.

Dvotretjinske večine, ki je potrebna za ukinitev volilnih okrajev oziroma za spremembo zakona o volitvah poslancev v državni zbor, za zdaj ni. Če bi želeli spremeniti le velikost okrajev pa bi potrebovali 46 glasov. 


»Tvegam oceno, da se slovenska politika nikoli ni tako hitro odzvala na ugotovljeno neustavnost. To si razlagam z našo skupno skrbjo, da storimo vse, kar je v naši moči, da razpis volitev, ki bo najkasneje spomladi leta 2022, ne bi bil ustavno vprašljiv,« je dejal.

Zaradi izjemno različnih pogledov na to, kakšna naj bo reakcija državnega zbora na odločitev ustavnih sodnikov, meni še, da je odločitev za pripravo dveh zakonskih novel, pametna. Pripravo bo s pomočjo dveh pogajalcev iz vsake od strank usklajeval predsednik države, predvidoma pa se bodo sestajali dvakrat na mesec.

Ker tako zahtevnih sprememb politiki ne morejo spreminjati sami, ampak pri tem potrebujejo strokovno pomoč, se bo Pahor v prihodnjih dneh sestal s premierom in generalnim sekretarjem vlade, če bi lahko zagotovili strokovno pomoč vladnih služb.

Že včeraj se je Pahor o tem posvetoval z ustavnopravnimi strokovnjaki in ugotovil, da je zakonodajalec dolžan spremeniti volilno zakonodajo tako, da parlamentarne volitve nikakor ne bodo nikakor ustavnopravno vprašljive.

Šarec se je opravičil
Sestanka so se udeležili Dejan Židan in Matjaž Han iz SD, Miro Cerar in Igor Zorčič iz SMC, Branko Golubovič in Jerca Korče iz LMŠ, medtem ko se je njegov predsednik in premier opravičil, Matej Tonin in Jožef Horvat iz NSi, Janez Janša in Danijel Krivec iz SDS, Luka Mesec in Matej Tašner Vatovec iz Levice, Karl Erjavec in Franc Jurša iz Desusa, Alenka Bratušek in Maša Kociper iz Stranke Alenke Bratušek in Zmago Jelinčič iz SNS.