»Kljub posebnim okoliščinam zaradi koronavirusa je v interesu Slovenije, da o kandidaturah državni zbor tako ali drugače čim prej odloči,« poslancem na srce polaga Borut Pahor, ki dodaja, da je gospodar postopka v zvezi s kandidaturami predsednik državnega zbora oziroma državni zbor.
Predlog imenovanja novih slovenskih sodnikov na splošnem sodišču EU bi morala mandatno-volilna komisija obravnavati že konec februarja, a so po manjši zmedi SDS, NSi, SMC in Desus – takrat še neformalne koalicijske partnerice – sredi seje dosegle, da na dnevni red ni bil uvrščen. »Čeprav ne znam natančno odgovoriti, kdaj bomo šli s tem naprej, je nujno, da imamo tam naše predstavnike,« o nadaljevanju postopka odgovarja takratni predlagatelj preložitve, vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki pravi, da zadeve najverjetneje še ne bodo obravnavali ta mesec. Nejasno pa je še – tako Horvat – v katero smer bo šel postopek. Možno je tudi, da bi ga ponovili.
Obe mesti, ki pripadata Sloveniji, sta trenutno nezasedeni, saj je pristojni odbor v Bruslju zavrnil Marka Pavliho, dosedanjega sodnika Mira Preka pa so že pred tem zaustavili očitki nekdanje sodelavke.
Te besede so voda na mlin predvsem SDS, ki je že med kandidacijskim postopkom izražala dvom v ustreznost postopka, ki so ga spremljale številne pritožbe. Med drugim sta se dva kandidata – Anže Erbežnik in Saša Sever – obrnila na protikorupcijsko komisijo (KPK) za preverbo korupcijskih tveganj in konflikta interesov, saj ju je zmotil postopek pred sodnim svetom, ki poda neobvezujoče priporočilo o primernosti kandidatov. Postopek v primeru njune prijave – kot pojasnjujejo na KPK – sicer še ni končan, saj še proučujejo prejeto dokumentacijo.
Je pa po odgovoru bruseljskega odbora, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost predlaganih kandidatov, in zagotovilih pravosodnega ministrstva – to so za Delo ponovili včeraj – jasno, da opravljeni pravniški državni izpit ni pogoj za kandidiranje in izvolitev za kandidata za sodnika mednarodnega sodišča. Strah, da bi bil slovenski kandidat brez njega zavrnjen pred t. i. Odborom 255, so izražali predvsem v SNS, NSi in SDS.
V največji koalicijski stranki SDS včeraj niso odgovorili na naša vprašanja, zato pa v SMC in Desusu ne vidijo razloga, zakaj ne bi s kandidacijskim postopkom nadaljevali. Za zeleno luč državnega zbora kandidat potrebuje 46 poslanskih glasov. Poslanci SMC so doslej izrecno podpirali Savin-Bossièrjevo in Podobnika, Desus pa je poudarjal, da zaupa presoji predsednika republike. Kot navajajo, velja to še zdaj, kar pomeni, da imajo skupaj z opozicijo dovolj glasov – vprašanje pa, če tudi volje – za nadaljevanje kandidacijskega postopka, ki ni povsem po godu SDS.
Ob tem poslance predsednik republike Borut Pahor vseeno opominja, da bo kmalu začel posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatu za ustavnega sodnika in iz izkušenj presoja, da bi bilo dobro, da se v državnem zboru konča en kandidacijski postopek, preden se začne drugi.
Kandidate za sodnike splošnega sodišča EU, ki jih predlaga država članica, po potrditvi v državnem zboru čaka še naporen pogovor s sedemčlanskim odborom v Bruslju. In takrat pod drobnogledom niso le njihova pretekla poklicna pot in izkušnje, ampak tudi znanje prava EU in francoščine, ki je edini delovni jezik sodišča.