Usklajeni le okoli enega imena, drugi razpis bi ponovili

Po skoraj treh mesecih omahovanj bodo poslanci jutri na mandatno-volilni komisiji odločali o treh kandidatih za dve prosti mesti na splošnem sodišču EU s sedežem v Luxembourgu. A podpora se nasmiha le Klemnu Podobniku.

Objavljeno
20. maj 2020 06.00
Posodobljeno
20. maj 2020 06.00
Ker so poslanci odlašali, jih je tudi predsednik republike pozval, da naj čim prej odločijo. FOTO: Jure Eržen
Ljubljana – Koalicija naj bi se po naših informacijah uskladila, da je nujno, da predlagajo vsaj enega kandidata. Od konca avgusta namreč mesti, ki pripadata Sloveniji, nista zasedeni. Usklajeno naj bi podprli Klemna Podobnika, medtem ko naj bi se koalicija nagibala k temu, da bi za drugo mesto, za katerega se potegujeta Nina Savin Bossière in Jure Vidmar, razpis ponovili.

Koalicijske stranke včeraj niso želele javno komentirati zadeve, je pa Klemnu Podobniku večina poslanskih skupin – za zeleno luč državnega zbora kandidat potrebuje 46 poslanskih glasov – podporo izrazila že po posvetovanjih pri predsedniku republike Borutu Pahorju, zato zdaj ne bi smela biti vprašljiva. Vseskozi pa je bila deljena podpora za drugega kandidata za sodnika. Vidmarju so napovedali podporo v LMŠ, Levici in SAB, Nini Savin Bossière pa v SMC. Preostale zdajšnje koalicijske stranke se niso posebej opredeljevale, zato je predsednik republike v državni zbor poslal obe imeni, ki ju je izpostavil tudi sodni svet.
Njegov predlog imenovanja novih slovenskih sodnikov na splošnem sodišču EU bi morala mandatno-volilna komisija obravnavati že konec februarja, a so po manjši zmedi SDS, NSi, SMC in Desus – takrat še neformalne koalicijske partnerice – sredi seje dosegle, da na dnevni red ni bil uvrščen. Takrat je NSi vztrajala, da je treba razčistiti, ali je za mesto sodnika splošnega sodišča EU nujen tudi pravniški državni izpit. Podoben dvom so izražali tudi v SDS in NSi.

Obe slovenski mesti sta trenutno nezasedeni, saj je pristojni odbor v Bruslju zavrnil Marka Pavliho, dosedanjega sodnika Mira Preka pa so že pred tem zaustavili očitki nekdanje sodelavke.


Bruseljski odbor, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost predlaganih kandidatov, kot tudi pravosodno ministrstvo sta sicer že pred tem – tudi za Delo – povedala, da nikakor ne gre za kriterij, zaradi katerega bi zavrnili predlagane kandidate za sodnike splošnega sodišča EU. Posameznike po potrditvi v državnem zboru namreč čaka še naporen pogovor s sedemčlanskim odborom v Bruslju, ki pod drobnogled ne postavi le pretekle poklicne poti in izkušenj, ampak tudi znanje prava EU in francoščine, ki je edini delovni jezik sodišča.

Tako imenovani odbor 255 je bil junija lani usoden za prejšnjega slovenskega kandidata Marka Pavliho, kar se sicer zgodi več kot četrtini kandidatov, ki pred ta odbor pridejo prvič. »To pomeni, da želi ta odbor doseči, da na Sodišče EU prihajajo pravi sodniki in generalni pravobranilci,« je v svoji javni predstavitvi komentiral doktor pravnih znanosti in izredni profesor civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Klemen Podobnik, ki pa vendarle meni, da sam ne bi smel imeti prevelikih težav. »Mislim, da lahko pred odborom 255 uspešno zastopam tako sebe kot Slovenijo,« je dejal.