Sporno politično kadrovanje, nov glavobol za Marjana Šarca

Predsednica nadzornega sveta Uradnega lista Irena Prijović bo v četrtek na protikorupcijski komisiji pojasnila, kako je generalni sekretar Šarčeve LMŠ Brane Kralj izvajal pritisk glede imenovanja Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista. Prijovićeva je za Delo potrdila verodostojnost dokumenta, ki bi moral postati velika težava za vlado Marjana Šarca, če ta resno jemlje pravila za upravljanje državnega premoženja.

»Poklical me je generalni sekretar stranke LMŠ Brane Kralj in mi naročil, da država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista, ter zahteval poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršnokoli komunikacijo z SDH, ki je stoodstotni delničar Uradnega lista,« je prva nadzornica Uradnega lista Irena Prijović zapisala v svoji prijavi, ki jo je prvi objavil spletni portal Požareport.

Prijovićeva nam je v telefonskem pogovoru potrdila avtentičnost dokumenta, prijavo je poslala na nadzorni svet Uradnega lista, ki mu predseduje, na Slovenski državni holding (SDH) in na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Prijovićeva je sicer izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, katerega predsednik je Borut Jamnik. Na vprašanje, ali niso bila tudi dosedanja imenovanja v državna podjetja politična, nam je Prijovićeva odgovorila, da je prvič v svoji karieri doživela, da jo je poklical generalni sekretar kakšne stranke in tako neposredno poskušal vplivati na kadrovanje v podjetju, ki ga nadzoruje. »Zdaj so na vrsti druge institucije in prizadeti, da v zvezi s tem ukrepajo,« nam je povedala.

Igor Šoltes, nekdanji evroposlanec in še prej predsednik računskega sodišča, pa je tudi potrdil, da se je prijavil na razpis za direktorja Uradnega lista in priložil vse zahtevane dokumente. Na vprašanje, ali sta s Kraljem kdaj govorila glede tega položaja, je dejal, da se do včeraj še nista slišala.



»Poklical sem gospo Ireno Prijović in ji omenil, da bi bil dr. Igor Šoltes lahko dober kandidat za direktorja Uradnega lista. Obžalujem, da je gospa razumela to kot pritisk, kajti namen mojega klica je bil zgolj povedati, da je nekdanji predsednik Računskega sodišča in kandidat Desus na evropskih volitvah po moji oceni dober kandidat za to mesto,« je pojasnil Brane Kralj.

Šarec čaka pojasnila

»Dokler ne dobim pojasnil, ne morem nič reči,« je dejal predsednik vlade in stranke LMŠ Marjan Šarec. Od generalnega sekretarja stranke pričakuje pojasnila, je dejal. V sredo zvečer se ni odzval Janez Saje, pooblaščenec za skladnost poslovanja na SDH. V intervjuju za Delo pa je Saje poudaril, da je njegova naloga tudi to, da bedi nad tem, da svoje delo ustrezno opravljajo tudi nadzorniki, ki jih SDH postavi v »svoja« podjetja. »Prijave internih nepravilnosti raziskujem kot pooblaščenec, samostojno, v sodelovanju z upravo SDH ali nadzornim svetom, hkrati pa imamo vzpostavljen sistem obravnave prijave nepravilnosti v družbah s kapitalsko naložbo države. Morda je treba opozoriti, da dobivamo tudi prijave, ki niso v naši pristojnosti. Te odstopimo drugim organom oziroma institucijam,« je pojasnil.

Bratina: Zakon o SDH ni za okras

Čeprav je neka družba v državni lasti, to ne pomeni, da vlada lahko sama v njej neposredno zaposluje ljudi. Za takšna podjetja velja posebna zakonodaja, torej zakon o SDH, ta je zadolžen, da v interesu države upravlja podjetja v državni lasti. K temu državo zavezujejo tudi mednarodne smernice, s katerimi se politiko vsaj delno odmakne od kadrovanja v podjetjih. »Mi smo vse to sprejeli na papirju, politika pa se s tem zelo težko sprijazni. Seveda ima SDH, ki ima svojo upravo, komisije in nadzorni svet, redne stike z vlado, ampak ti potekajo po natančno določenih pravilih,« nam je povedal strokovnjak za korporativno upravljanje Borut Bratina, ki je redni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru na katedri za gospodarsko pravo.



Bratina ni želel špekulirati o ozadjih, zakaj je do spopada za Uradni list prišlo ravno zdaj, saj je to že polje politike, ne prava. »Seveda ne moremo reči niti, da so vsi tisti, ki so bili do zdaj imenovani v imenu SDH, povsem apolitični. SDH s svojimi službami pripravi nabor strokovnih kadrov, končno odločitev iz tega nabora pa sprejme vlada, torej politika. Glede političnih posledic tega pritiska je težko ugibati. Brane Kralj tega ni storil sam, tudi on ima nadrejenega. Če se izkaže, da je ta pritisk naročil sam premier, bi to lahko bilo zelo narobe. Če se izkaže, da je bilo tako, da so prezrli zakon o SDH, ne moremo govoriti zgolj o politični temveč tudi o zakonski odgovornosti,« je dodal Bratina.

Predsednik KPK Boris Štefanec je za Delo potrdil, da so na podlagi prejete informacije uvedli postopek na lastno pobudo. Do zaključka postopka zadeve ne more komentirati, si pa bodo prizadevali, da bodo zadevo zaključili čim prej.