Prvi val je za nami, negotovost pred nami

Čeprav je epidemija novega koronavirusa od polnoči uradno preklicana, se lahko vsak trenutek zgodi, da bo spet razglašena. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) redno ocenjujejo tveganje za neobvladljivo širjenje okužb, in čeprav so meje odprte, se lahko zelo hitro spet tudi zaprejo, poudarja tamkajšnji direktor Milan Krek. Pravi, da se je še vedno treba vesti kot v času epidemije, čeprav je ta v fazi umirjanja.

Bojana Beović, vodja strokovne posvetovalne skupine na ministrstvu za zdravje, podobno kot Krek pravi, da še vedno velja, da bomo že pet minut čez polnoč lahko spet razglasili epidemijo, če se bo število obolelih drastično povečalo.
»Za zdaj ne kaže, da bo to treba, ni pa nujno, da bo tako ostalo dolgoročno, saj se država odpira, virus je med nami, populacija pa nanj ni neobčutljiva,« meni infektologinja.

Trenutno bi ponovno ustavljanje družbe povzročilo visok padec BDP in dodatno zadolževanje države, kar bomo težko prenesli, zato delujejo po Krekovih besedah strokovnjaki v smeri čim boljšega obvladovanja razmer: »Je pa to zelo težko, saj se z odpiranjem države hkrati povečuje tveganje za širitev virusa.«

Da se situacija, ko je bila zaprta celotna država, ne bi ponovila, je po mnenju Beovićeve odvisno od ravnanja vsakega posameznika. Nevarnosti virusa se je treba zavedati vsak trenutek in ga zatreti v kali: »To pomeni, da se moramo še vedno vesti zaščitno do sebe in drugih ter ob kakršnihkoli bolezenskih znakih, ki nakazujejo na novi koronavirus, takoj poklicati zdravnika.«

Maske še naprej obvezne

Beovićeva si ne želi ponovnega zapiranja države, saj v tem primeru poleg gospodarske škode nastaja tudi politična: »Ljudje so za kratek čas pokazali sodelovanje, zdaj pa je v družbi nastal velik razdor, kar ni dobro in je lahko nevarno. A tako je bilo ob hudih preizkušnjah v zgodovini vedno.«

Kolikšna je možnost za drugi val epidemije, v odstotkih ne zna napovedati: »Če nam bo nove okužbe uspelo dnevno epidemiološko obvladovati, torej slediti vsem stikom, drugega vala še ne bomo razglasili.«

Če se bo okužba v neki ustanovi preveč razširila, bo to treba zapreti, soglašata Beovićeva in Milan Krek, direktor NIJZ. Virus bo treba omejevati v vseh možnih segmentih, da bi preprečili morebitno širitev drugega vala in škodo, ki bi jo povzročil, pravita.

Tisti narod, ki se bo disciplinirano vedel, bo bolje preživel to krizo, dodaja Krek. Opozarja, da ne držijo informacije o tem, da maske niso več obvezne. »Njihova uporaba je ključna. Maske je treba nositi, sploh v prostorih, kjer ne moremo ohranjati varne razdalje. Na Japonskem se ljudje kljub uporabi mask pogovarjajajo tako, da so obrnjeni stran od sogovornika. Virus nas bo namreč preganjal še nekaj časa.«

Vse po starem

Po uradnem preklicu epidemije se življenje torej še nekaj časa ne bo moglo vrniti v popolnoma normalne tirnice, čeprav se apokaliptične napovedi ob izbruhu pandemije, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo, s sedanjega gledišča zdijo pretirane. Tudi po 1. juniju pri nas ostajajo veljavni nekateri ukrepi in omejitve za preprečitev širjenja okužbe. To velja predvsem za nošenje zaščitnih mask ali drugih vrst obrazne zaščite v zaprtih prostorih, ohranjanje varne razdalje in prepoved zbiranja za skupine, če so, po zadnji različici vladnega odloka, večje od 200 ljudi. Zadnji ukrep je zaradi nedoslednosti deležen največ kritik, saj prepoveduje zbiranje le na javnih površinah, na zasebnih pa dovoljuje druženje poljubno velikega števila ljudi, poleg tega otežuje ponoven zagon industrije dogodkov, ki jo je koronavirus poleg turizma in potniškega prometa, predvsem letalskega, povsem onemogočil.

Na ministrstvu za kulturo so ob odloku o povečanju dovoljenega števila ljudi v skupini s 50 na 200 zapisali, da to pomeni pomembno sprostitev za gledališča in kinematografe, predsednik Kolegija slovenskih gledališč Uroš Korenčan pa meni, da ta ukrep za povprečne dvorane ne pomeni veliko, če bo še naprej treba nujno ohranjati varno razdaljo, saj bo, denimo, dvorana za 200 gledalcev lahko sprejela le 40 ljudi.
 

Obvladljivih do dvanajst okužb na dan

Inštitut, ki ga vodi Krek, lahko dnevno obvlada od 10 do 12 izbruhov okužb tako, da poiščejo vse kontakte, s katerimi so bili oboleli v stiku. »Makismalno bi jih bilo lahko okoli 30, a takrat bi se že morali zavedati, da se hitro približujemo novemu razglasu epidemije, saj se okužba širi eksponentno,« pravi direktor NIJZ.

Pri obvladovanju epidemije so kadrovsko omejeni. Imajo le 27 epidemiologov – Črna gora jih ima 59, zato že rekrutirajo rezervni kader in ga usposabljajo, hkrati iščejo medicinske sestre in sanitarne tehnike prostovoljce. »Zavedati se moramo, da moramo biti pripravljeni čez noč. Smo namreč majhna skupnost, obkrožena s problematičnimi državami, kot je Italija. Meje se odpirajo, Slovenci odhajajo in se lahko vračajo, ne da bi morali nato v karanteno. Možnost drugega vala je zato velika,« nadaljuje Krek. Epidemijo, ki je zdaj preklicana, a določene odredbe še ostajajo v veljavi, smo razglasili 12. marca, ko smo imeli v državi 96 okuženih.

Po mnenju sogovornika imamo zdaj sicer dovolj respiratorjev, tudi s takim pomanjkanjem opreme se ne bo treba ukvarjati, kot smo se na začetku epidemije, a bo po njegovem mnenju problem, ker nimamo dovolj usposobljenih zdravnikov z znanjem intenzivne terapije. Ta problem se lahko še poveča v primeru obolevanja zdravstvenega osebja, opozarja Krek: »Ljudje so lahko na respiratorjih tudi do osem tednov, resursi so limitirani, zelo hitro lahko zapolnimo proste zmogljivosti v bolnišnicah, zato je vsako prehitro sproščanje družbe in ukrepov lahko zelo problematično in moramo biti izjemno previdni.«



Minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, da je verjetnost za pojav drugega vala vprašanje, na katero nihče ne pozna natančnega odgovora. »Pojavljajo se napovedi, da se lahko pojavi takoj ali pa sploh ne, pri čemer seveda navijam za to, da se ne.«

Po ministrovih besedah je dejstvo, da se bomo, če se bo ta koronavirus ali pa kakšen drug spet razširil, prej ali slej srečali s podobnimi težavami, kot smo jim bili priča ob razglasitvi epidemije: »Ta izkušnja je zato s tega vidika dragocena in jo bomo poskušali zdaj, ko je še sveža, vključiti v državne načrte, ki prej podobne situacije niso predvidevali.«