Navidezno rešeni pred virusom, pred maskami še ne

Glede na število zaznanih okužb v zadnjih tednih je jasno, da virus izgublja moč, a jo spet lahko hitro pridobi, če se državljani ne bodo obnašali odgovorno in zaščitno do sebe in drugih.

Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so sodelovali minister za zdravje Tomaž Gantar, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Milan Krek, poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan ter vladni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.

Zadnji je dejal, da danes vstopamo v novo etapo našega skupnega življenja z novim koronavirusom. Začela je veljati razglasitev konca epidemije, v soboto pa so uradno deaktivirali državni načrt zaščite in reševanja, ki je bil aktiviran 13. marca, dan po razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji. Državni načrt je vseboval protokole ukrepanja v primeru epidemije nalezljive bolezni in je bil namenjen usklajevanju delovanja vseh ključnih deležnikov na državni ravni. A ni bilo vse samo zlato, marsičesa smo se morali naučiti, veliko bo treba dopolniti in nadgraditi, je dejal Kacin.



Od 13. marca smo po njegovih besedah skupaj prehodili dolgo, velikokrat negotovo in zavito pot. »Negotovosti smo skupaj premagali in pot uspešno prehodili. Zaradi naših skupnih naporov lahko ugotovimo, da je Slovenija med najuspešnejšimi državami na svetu v boju z epidemijo koronavirusa. Slovenija je varna in urejena država,« je poudaril vladni govorec. Danes je zato po njegovem mnenju dan za zahvale. Zdaj bo treba državo krmariti tako, da ne bo novega izbruha, je še dejal Kacin.



Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, je povedal, da zaprtje državnega načrta še ne pomeni, da smo se umaknili iz zgodbe, ampak zgolj to, da smo določene aktivnosti zdaj umirili. Zdaj pripravljajo poročilo, ki ga bodo posredovali na vlado. Na podlagi tega poročila in analize, ki jo bodo naredili še ta mesec, bodo državni načrt dopolnili. »Vemo, da je vsak načrt živa stvar in po vsaki vaji ali akciji je veliko stvari, ki jih je treba dopolniti ali spremeniti. Prepričan sem, da bomo v sodelovanju z vsemi resorji ta načrt toliko dopolnili, da ga bo v naslednji fazi še lažje izvajati,« je dejal Šestan.

Tudi on je spomnil, da smo imeli veliko težkih trenutkov, predvsem takrat, ko smo gledali kar prazna skladišča, potrebe na papirju pa so bile vsako uro večje: »Probleme smo uspešno prebrodili, dokler nismo skupaj zagotovili zmerne količine zalog zaščitnih sredstev. Zaloge, ki ta trenutek pomenijo višek, bodo vrnili v blagovne rezerve, saj imajo v skladiščih prostor namenjen za drug namen.«

Poveljnik je izrazil prepričanje, da so delo dobro opravili, so pa vedno možnosti za izboljšave. Tudi omenjena analiza bo po njegovem pokazala določene pomanjkljivosti: »Prepričan sem, da jih bomo v primeru naslednjega vala odpravili in bo vse potekalo še bolje kot zdaj.«

Konec epidemije ne pomeni, da smo lahko brez skrbi, ampak da bomo morali osvojiti nov način življenja, je poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar. Pravi, da bo storil vse, da jim bo do morebitnega drugega vala uspelo zagotoviti vsaj eno negovalno bolnišnico.

Gantar je poudaril, da nam je s pomočjo državljanov in s hitrim ukrepanjem uspelo doseči, da smo na eni strani velik del prebivalstva pred epidemijo zaščitili, na drugi strani pa zmogli reorganizirati ključne sisteme za obvladovanje epidemije. »Lahko rečem, da če ne bi sprejemali takoj zelo hitrih in učinkovitih ukrepov in če jih ne bi spoštovali tako, kot ste jih spoštovali, danes ne bi mogli govoriti o koncu epidemije. Zahvala gre v prvi vrsti vsem vam.«



Dejstvo pa je, da zadeve še ni konec in da nas po ministrovih besedah čaka še trdo delo, če hočemo preprečiti v nadaljevanju nove žrtve in posledice na vseh področjih – od gospodarstva do zdravstvenega sistema. »Bolezen covid-19 žal še ni premagana – nimamo pravega zdravila, nimamo pravega cepiva, še vedno se v manjši meri okužba pojavlja med nami. Razglasitev konca epidemije ne pomeni, da lahko na vse ukrepe, ki smo se jih zdaj morali striktno držati, v nadaljevanju te epidemije pozabimo. Ukrepi veljajo naprej. In sicer vsi ukrepi, ki niso bili preklicani s 1. 6., so s sklepom vlade podaljšani tudi v naslednje mesece.« Od razmer, ki jih bodo ves čas spremljali, bo odvisno, katere ukrepe bodo v nadaljevanju še sproščali. Po Gantarjevih besedah potrebujemo to vmesno obdobje za pripravo načrtov za morebitno ponovitev epidemije in za pripravo najbolj ranljivih sistemov.

Čas, ki je pred nami, je po njegovem ključen v tem, da lahko s svojim načinom življenja, z upoštevanjem navodil, ki smo se jih navadili v zadnjih dveh mesecih, morda tudi preprečimo razvoj epidemije v širšem obsegu.

Predhodna odločitev za razglasitev epidemije je bila prilagojena okoliščinam. V tem trenutku bi, ko bi začeli zaznavati večje število okuženih na dan (od deset do 15) najprej začeli zaostrovati ukrepe, ne pa takoj razglasiti epidemije.
»Drugi val bomo počakali z več opreme, zgodile so se marsikatere organizacijske spremembe ... Zato smo mnogo bolj pripravljeni in tako drastični ukrepi, kot so bili potrebni marca, po mojem mnenju ne bodo potrebni, razen če ne bi bilo res izredno veliko število okuženih,« je pojasnil minister.

Od zdaj naprej si bodo morali zdravstveni zavodi zaščitno opremo kupovati sami, pri čemer je Gantar dejal, da posebnega zanimanja za skupno javno naročilo ni. »Bomo pa morali zagotoviti več denarja za pokrivanje višjih materialnih stroškov. Večji javni zavodi pravijo, da bodo sposobni zaščitno opremo nabaviti sami.«

Glede uporabe mask, ki najbolj bega državljane, je direktor NIJZ Milan Krek pojasnil, da vsa pravila, ki jih je vlada uvedla do danes, veljajo še naprej, torej tudi obnašanje v trgovinah, pri frizerjih, pri avtoličarjih. »Do nadaljnjega upoštevajmo to, kar je bilo sprejeto in kar do nadaljnjega ni preklicano.« Nošenje mask je torej obvezno povsod tam, kjer ni možno zagotoviti varne razdalje poldrugega metra (trgovine, javni prevoz, bolnišnice, domovi za ostarele, ...). Naj ljudje preberejo priporočila in ukrepe objavljene na spletni strani NIJZ in v uradnem listu, svetuje Krek. Če je njihova situacija specifična, da v sprejetih priporočilih nanjo ne najdejo odgovora o tem, ali morajo masko nositi ali ne, potem naj se ravnajo po splošnem načelu, da jo uporabljajo povsod tam, kjer ni možno zagotavljati metra in pol razdalje med posamezniki. »Nenazadnje pa vsak ščiti svoje zdravje, zato si masko nataknite, če menite, da je to potrebno,« priporoča Krek, ki pravi, da ne gre samo za to, kaj je obvezno.

Nova normalnost zahteva, da ima vsakdo pri sebi masko, je dodal Kacin. Če je v trgovini ena oseba, ji maske ne bo treba nositi, če se število oseb poveča in varne razdalje ni več mogoče zagotavljati, pa bo seveda treba uporabiti masko. Tudi delodajalci bodo sami odločili, kdaj je smiselno, da zaposleni nosijo masko. Preventiva je boljša kot kurativa, tudi v primeru mask, je na negotovosti odgovoril Kacin.