Rupel kandidat za predstavnika Ovseja za svobodo medijev

Za skrb za varnost novinarjev, medijski pluralizem in boj proti sovražnemu govoru bi bil po mnenju vlade primeren Dimitrij Rupel.

Objavljeno
17. september 2020 18.20
Posodobljeno
18. september 2020 13.16
Dimitrij Rupel bi bedel nad novinarji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
STA
STA
Vlada je na današnji seji za kandidata za predstavnika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za medije imenovala dolgoletnega bivšega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Zunanje ministrstvo je zadolžila, da izpelje postopek za najavo kandidature.

Proces izbora novega predstavnika za svobodo medijev je odprt do petka, so sporočili po seji vlade.
Trenutno je na tem položaju nekdanji francoski minister za evropske zadeve Francoz Harlem Desir, in sicer od leta 2017, piše na spletni strani Ovseja.

Položaj predstavnika Ovseja za svobodo medijev je ena od osrednjih institucij Ovseja. Njegove dejavnosti obsegajo opazovanje položaja medijev v 57 sodelujočih državah Ovseja in spoštovanja zavez Ovseja na področju svobode izražanja in svobode medijev.

To vključuje prizadevanja za zagotovitev varnosti novinarjev, razvoj medijskega pluralizma, spodbujanje dekriminalizacije obrekovanja, boj proti sovražnemu govoru, nudenje strokovnih mnenj glede regulacije medijev in zakonodaje ter spodbujanje svobode interneta. Predstavnik Ovseja za svobodo medijev organizira konference in druge dogodke na temo aktualnih vprašanj medijske svobode, na katerih sodelujejo novinarji, predstavniki civilne družbe in vlad ter akademiki. V preteklosti je bil tudi dekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze ter rektor Nove univerze. Dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije je zdaj Polona Tratnik, rektor Nove univerze pa Matej Avbelj.

V sporočilu za javnost so po seji vlade poudarili, da je Dimitrij Rupel eden ključnih slovenskih intelektualcev, ki je s svojim političnim, družbenim in ustvarjalnim delom sooblikoval slovensko osamosvojitveno pot, vpisal Slovenijo na mednarodni politični in kulturni zemljevid ter s svojim delom bistveno vplival na oblikovanje svobodnega, demokratičnega in pluralnega medijskega prostora.

Kot prvi slovenski zunanji minister si je prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije, leta 1992 je bil poslanec v državnem zboru, od leta 1994 do 1997 je bil župan mesta Ljubljana, leta 1997 pa je postal veleposlanik Republike Slovenije v ZDA. Mesto zunanjega ministra je ponovno zasedel med letoma 2004 in 2008. Leta 2005 je bil predsedujoči Ovseju, v prvi polovici leta 2008 pa je predsedoval Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose EU. Zdaj predava na Fakulteti za državne in evropske študije in na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.
 

Več kandidatur in kadrovskih menjav


Vlada je na današnji seji podprla tudi kandidaturo Jurija Toplaka za članstvo v odboru Združenih narodov za pravice invalidov od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2024. Kot so dodali, bo to kandidaturo Slovenija nadaljevala s prepoznavnim uveljavljanjem uglednih strokovnjakinj in strokovnjakov v mednarodnih telesih, ki delujejo v prid uveljavljanja in varstva človekovih pravic.

V nadzornem odboru za spremljanje skladov s področja notranje varnosti in migracij pa je z mesta predsednika razrešila Franca Kanglerja in namesto njega z notranjega ministrstva za predsednika imenovala Boštjana Šefica. Gre za nadzorni odbor, ki ga je vlada ustanovila leta 2014 za spremljanje skladov za financiranje politik notranjih zadev EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020.