Schéngen

Schengen je ime manjšega vinogradniškega kraja v Luksemburgu, ki je leta 2005 štel le 425 prebivalcev.

Za nas je morda bolj zanimiv občni pomen besede, ki ga večkrat slišimo v besedni zvezi »vstopiti v schengen«, kar je sopomensko z »vstopiti v schengensko območje«. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika in po njem SSKJ2 beležita prav pridevnik schengenski oziroma njegovo podomačeno obliko šengenski. V geselskem članku je zapisano, da se pridevnik nanaša »na mednarodni sporazum o ukinitvi notranjih meja med članicami Evropske unije, podpisan leta 1985 v Schengenu«, med drugim pa navaja stalne besedne zveze kot schengenski nadzor, schengenski informacijski sistem, schengensko območje. V Jezikovni svetovalnici dr. Helena Dobrovoljc omenja razlikovanje v zapisu, ki ga je prinesel novi pomen besede, in sicer Schengen ‘kraj’ proti šengen ‘območje s prostim prehajanjem meje’. Prav tako je v Jezikovni svetovalnici zabeleženo, da se za lastno ime v večji meri uveljavlja sklanjanje z ohranjanjem vseh glasov osnove, torej Schengen Schengena (in ne Schengna).



Toliko z jezikoslovnega stališča. Kot čuteče bitje pa naj povem, da mi beseda šengen asociira na žično ograjo, ki postavlja prepreke med ljudmi. In dokler jo razumem tako, mi je vseeno, kje se šengen konča, na slovensko-hrvaški, hrvaško- -srbski ali turško-grški meji. Ker se zunanje prepreke neizbežno pretvorijo v mentalne. Le odprte meje in odprte glave pa lahko prinesejo zadovoljstvo in napredek.



—

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Danila Zuljan Kumar.