Tiskane izdaje
Najkasneje v treh tednih naj bi pogajalci obeh strani sedli za skupno mizo in nadaljevali tam, do koder so prišli s prejšnjo vlado pod vodstvom Mira Cerarja. Na današnjem spoznavnem srečanju med sindikalisti, ki so v minulem letu stavkali, in novim ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom, so se seznanili s podrobnostmi spomladi zastalih pogajanj in začrtali njihovo okvirno smer v prihodnje.
Po imenovanju pogajalcev, med katerimi ne bo ministra, bodo ti karseda hitro pripravili celovita izhodišča za pogajanja, saj se s sklenitvijo stavkovnega sporazuma s sindikati mudi. Po Medvedovih besedah je dogovor treba podpisati čimprej, če želijo njegove finančne učinke upoštevati v rebalansu proračuna za prihodnje leto.
Delno ločena pogajanja
S predvideno časovno dinamiko se strinja Branimir Štrukelj, predsednik največje konfederacije sindikatov javnega sektorja in prvi mož sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), vendar med vrsticami razkriva, da si v enem delu želi enotnih pogajanj, v drugem pa ločenih. Glede zadev, ki so vsem sindikatom skupne, podpira skupna pogajanja, glede tistih, ki so specifične, pa ločena.
Pri tem ima v mislih denimo samostojna pogajanja za odpravo zaostankov pri plačah vseh izobraževalcev, od vrtca do univerze, v primerjavi s skupinami zaposlenih v državni upravi in zdravstvu ter samostojna pogajanja drugih članov konfederacije. Vanjo sta poleg Sviza vključena po dva policijska in zdravstvena sindikata.
Medtem je Jakob Počivavšek, vodja koordinacije stavkovnih odborov javnega sektorja, v katero je vključenih 16 sindikatov, še vedno prepričan, da so pretekle izkušnje s sklepanjem separatnih dogovorov – spomnimo na dogovor prejšnje vlade z zdravniškim sindikatom Fides, ki je povzročil val stavkovnih zahtev drugih sindikatov – povzročile destabilizacijo enotnega plačnega sistema.
V pogajanja sicer želi vključiti tudi nestavkajoče sindikate, saj njihov blagoslov potrebujejo, da pri podpisu kolektivnih pogodb dosežejo kvorum, zaradi katerega zapisano obvelja.
Postopen dvig mase za plače
Stavkajoči sindikati imajo številne zahteve. V konfederaciji sindikatov javnega sektorja imajo vsak zase ločene zahteve, v Počivavškovi skupini zagovarjajo linearni dvig za cel javni sektor. Vse javne uslužbence, uvrščene do 26. plačnega razreda, bi uvrstili dva razreda višje, vsem nad njim pa od tri do štiri razrede višje. Hkrati zahtevajo odpravo osemodstotnega znižanja vrednosti plačne lestvice, ki jo je prinesel zakon o uravnoteženju javnih financ.
Ugoditev vsem sindikalnim zahtevam, z izjemo omenjenega ukrepa iz Zujfa, bi državo stala približno 100 milijonov evrov na leto. Pravi finančni učinek bo znan po izteku pogajanj, v katere bodo sicer vključena tudi pogajanja o prenehanju določenih varčevalnih ukrepov, saj prav tako vplivajo na proračunsko leto 2019, je potrdil minister. Med drugim gre za izplačevanje redne delovne uspešnosti, povečanega obsega dela in premik rednih napredovanj z aprila na december.
Osvežitev enotnega sistema
Sindikati in vladna stran so enotni še v tem, da najprej razrešijo stavkovne zahteve, šele v naslednjih fazah pa se lotijo morebitnih popravkov enotnega plačnega sistema. Ta namreč povzroča številne anomalije in razlike, ki jih je po Štrukljevih besedah treba nemudoma odpraviti, saj se vse bolj poglabljajo.
Ob robu reševanja stavkovnih zahtev v njegovi konfederaciji pričakujejo tudi razpravo o delovni uspešnosti, saj se letos izteka desetletno obdobje zamrznitve plač v javnem sektorju. »Kar se tiče motivacije in stimulacije zaposlenih ne bomo pristali na to, da vzamemo slabšim in damo boljšim. Treba bo zagotoviti svež denar,« je poudaril Štrukelj.
Vlada je danes sicer za državnega sekretarja na ministrstvu za upravo imenovala Leona Behina, za vršilko dožnosti generalnega sekretarja pa Natašo Trček, do nedavnega glavno inšpektorico za delo.
