Pogačar proti Štruklju, kdo bo izvlekel več?

Ljubljana – Pogajalske ekipe vlade in sindikatov javnega sektorja vodijo prekaljeni pogajalci, toda zgolj izkušnje in znanje nikomur v danih makroekonomskih razmerah, ko Umar napoveduje umirajanje rast, ne zagotavljajo, da bodo uspešno našli pot do cilja.

»Povabilo in imenovanje po eni strani razumem kot priznanje za dosedanje delo, predvsem pa kot velik izziv. Ključ do uspešnih pogajanj je zaupanje med socialnimi partnerji. Verjamem, da bomo zaupanje ohranili in nam bo uspelo najti skupne rešitve,« je komentiral Peter Pogačar, novi vodja vladne pogajalske skupine, ki je bil v prejšnjem mandatu državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Bodoči sogovorniki na sindikalni strani mu priznavajo poznavanje področja in pogajalskega procesa. Pogovori naj bi se začeli v roku 14 dni, obe strani kažeta pripravljenost, da nadaljujeta tam, kjer so marca pogajanja zastala. Izziv pa bo že dogovoriti se o tem, na kateri točki je to bilo.

​Pred ožjo pogajalsko ekipo, v kateri bodo tudi Vojimir Urlep in Anja Kopač Mrak iz kabineta predsednika vlade ter Boštjan Vasle iz Umarja so izzivi v vrednosti več deset milijonih evrov. Marca ob odstopu Mira Cerarja se je vlada pogovarjala s štirimi sindikalnimi skupinami z različnimi, med seboj tudi nasprotujočimi si zahtevami. Takrat je bila pripravljena zanje nameniti 306 milijonov evrov.



»Imeti kvalificiranega sogovornika na pogajanjih je dobra novica,« je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pospremil imenovanje Petra Pogačarja za vodjo vladne pogajalske skupine s sindikati javnega sektorja. Uspeh bo odvisen tudi od tega, kakšna izhodišča bo pripravila vlada.

Pogačar, ki je začel poklicno pot pred dvema desetletjema na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ima za seboj precej kilometrine s področja socialnega dialoga. V zadnjih desetih letih je v vodstvu ministrstva preživel pet vlad in štiri ministre, sedem let kot direktor direktorata, zadnja tri kot državni sekretar. V času ministra Andreja Vizjaka se je, denimo, pogajal o pokojninski reformi in reformi trga dela, v kriznih letih 2012 in 2013 pa se je z evropsko komisijo, evropsko centralno banko in mednarodnim denarnim skladom pogovarjal o ukrepih na trgu dela in pokojnin. Njegova zasluga so tudi bilateralni sporazumi o socialnem zavarovanju z državami naslednicami nekdanje SFRJ, ZDA, Rusijo in Južno Korejo.

»Ni politična osebnost, kar se nam je zdelo v tem trenutku bistveno,« je utemeljil minister za javno upravo Rudi Medved in poudaril, da ima polna pooblastila vlade.

Zna taktizirati

 
Pogačar ne velja za konfliktno osebo, temveč za nekoga, ki zna z ljudmi in zna tudi taktizirati. Predvsem je v dosedanji karieri dodobra spoznal ljudi, s katerimi bo sedel za pogajalsko mizo. Preden se je leta 2009, na povabilo ministra Ivana Svetlika, vrnil na ministrstvo, je štiri leta vodil oddelek za pokojninska zavarovanja v Kapitalski družbi.



Drago Lombar, nekdanji predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije (KNSS), meni, da Pogačar po toliko letih prakse natančno ve, kako kdo od sindikalistov deluje in kakšna je njihova moč. O njem ni našel slabe besede. Dejal je, da je vedno stal za izrečenim. »Če je rekel, da je nemogoče, je pri tem ostalo. Če je rekel, da ne ve in da bo povprašal, je to tudi storil,« je Pogačarja opisal Lombar in dodal, da je vse odvisno od mandata, ki ga bo prejel od vlade.

Med prvimi, s katerimi bo moral načeti pogajanja, je gotovo Jakob Počivavšek, vodja Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja: »Računam, da bo poskus pogajanja konstruktiven.«

Tudi Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, dodaja, da bo vsako pogajanje pod vodstvom Pogačarja vezano na proračun in finance: »Bojim se le, da včasih rad ugaja in da ne bo dobro, če bo preveč ugajal. Ta trenutek mora ščititi predvsem proračun.«
 

Od kod bodo nadaljevali

 
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza in vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, glede na izkušnje predvideva racionalne pogovore, pri katerih bo na drugi strani sedel poznavalec. »To imenovanje me navdaja z upanjem, da bodo pogovori usmerjeni v to, da pridemo do stavkovnih sporazumov in izboljšanja položaja javnih uslužbencev,« se je izrazil Štrukelj, ki vidi največjo nevarnost za zaostritev odnosov v tem, da vlada ne bi spoštovala tega, kar so stranke napovedale pred volitvami, da se bodo pogajanja nadaljevala na točki, na kateri so bila marca prekinjena.

Cerarjeva vladna ekipa se je pogajala s štirimi sindikalnimi skupinami in bila pripravljena na koncu dati 306 milijonov evrov. S Svizom so se dogovorili, ne pa tudi parafirali, da se plače učiteljem, vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem z univerzitetno izobrazbo zvišale za 8 odstotkov (dva plačna razreda), profesorjem na univerzah za tri razrede, vsi z minimalno plačo ali manj bi prejeli 1050 evrov bruto regresa. Počivavškova skupina je poleg odprave anomalij zahtevala dvig vrednosti plačne lestvice za 8 odstotkov, policijska sindikata, ki sta leta 2015 dosegla od 2 do 5 razredov višje plače, pričakujeta dodaten dvig, ker po njihovem mnenju policisti niso primerljivi z drugimi uniformiranci.

Če se vlada in sindikati ne bodo ničesar dogovorili, se bosta z novim letom sprostila še dva varčevalna ukrepa, ki sta ostala od Zujfa, in sicer izplačila delovne uspešnosti in delno napredovanja.