Tiskane izdaje
Policijski stavkovni odbor – Sindikata policistov Slovenije in Policijskega sindikata Slovenije (PSS) – je 17. septembra, po prisegi ministrov, na premiera Marjana Šarca naslovil zahtevo, naj vlada nemudoma aktivno začne reševati njihove stavkovne zahteve, pri tem pa postavili rok deset dni. Ker v tem času niso prejeli odgovora, bo približno 9000 zaposlenih v policiji in na notranjem ministrstvu 1. oktobra ob 7. uri ponovno začelo stavkati.
»Za prebivalce naša stavka ne bi smela pomeniti nič posebnega, ker smo jo napovedali vladi in bodo vse dejavnosti uperjene proti njej,« je zagotovil Radivoj Uroševič, predsednik PSS, in dodal, da bodo opravljali vse naloge, da bi preprečili dejanja, ki bi pomenila nevarnost za življenje, zdravje ali premoženje ljudi. Po predpisih, ki omejujejo stavko, morajo izpolnjevati tudi mednarodne obveznosti ter ravnati po navodilih nadrejenih (pregon kaznivih dejanj, varovanje določenih oseb in objektov, vzdrževanje javnega reda, nadzor prometa in državne meje). »Za prekinitev stavke je potreben stavkovni sporazum. Vzpostaviti bi morali pogajalski dialog, za zdaj pa ni še nič,« je pojasnil Uroševič in poudaril, da želijo kvalificiranega sogovornika, vseeno pa jim je, ali bo to minister za notranje zadeve ali vlada pogajalska skupina, ki je bila imenovana v četrtek.
Je pa stavkovni odbor članov v navodilih napisal, naj bodo v postopkih z občani, ki niso krivi za aroganco, nizkotna in sprevržena ravnanja vlad, strokovni, korektni, temeljiti, potrpežljivi in zanesljivi ter naj si vzamejo čas, da jih seznanijo z razlogi za stavko. Ni zanemarljivo, da se je v državno blagajno v pol leta stavke leta 2016 zaradi manjše aktivnosti pri obravnavi prometnih prekrškov nabralo za deset milijonov evrov manj kot v istem obdobju leta prej.
Neprimerljivi z drugimi
Policisti so bili ena od štirih skupin, s katerimi se je prejšnja vlada do marca pogajala ločeno, ker so njihove zahteve specifične in med seboj tudi nasprotujoče. Prva od zahtev policijskega stavkovnega odbora je, da se ponovno vzpostavijo razlike med njimi in drugimi uniformiranimi poklici. Policisti so namreč prepričani, da njihove naloge in pooblastila niso primerljivi z drugimi pooblaščenimi uradnimi osebami, kar jim je vlada s podpisom stavkovnega sporazuma leta 2016, ko jim je zvišala plače od dveh do petih plačnih razredov, tudi priznala. Ob odpravi plačnih anomalij lani poleti, pa so izhodiščne razrede vojakov, pravosodnih policistov in drugih uniformirancev zvišali enako, kot so jih prej policistom, kar pa je za njih nesprejemljivo in neutemeljeno, saj so njihove naloge in tveganja zelo različna. Vlada je s tem enostransko posegla v dogovorjena razmerja in razvrednotila poklic policista, so prepričani.
Poleg tega zahtevajo še posebne nagrade policistom za vsako leto opravljenega dela, nadomestilo za ukrepanje ob vsakem času (120 evrov bruto na mesec), ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah (60 evrov na mesec), drugačno ureditev premakljivega delovnega časa, jubilejno nagrado za 40 let dela in odpravo anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju.
Vladni pogajalci pripravljajo izhodišča
Uresničitev vseh zahtev bi, po nekaterih izračunih, prinesla zaposlenemu okoli tisoč evrov več na leto. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve se je sicer plača policistov v manj kot treh letih povišala za približno 12 odstotkov.
Odzivi vladne strani na včerajšnjo napoved so predvsem v duhu iskanja kompromisa. Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da se je vladna pogajalska skupina že sestala na delovnem sestanku o pripravi pogajalskih izhodišč, da bi čim prej sedli k pogajanjem. »Policija je eden glavnih stebrov zagotavljanja notranje varnosti, zato je najpomembneje, da se bodo čim prej našle ustrezne rešitve v okviru konstruktivnega dialoga med predstavniki policijskih sindikatov in posebno vladno pogajalsko skupino, katere članica je tudi državna sekretarka na MNZ. Dejstvo je namreč, da vsaka policijska stavka nedvomno predstavlja določeno varnostno tveganje,« pa so komentirali na notranjem ministrstvu.
