»Seveda mnogokrat neupravičeno pričakujejo tudi to, kar nobena od držav ne more storiti, torej popolnega zaprtja meje, ki ga ni mogoče izvesti. Vendar vse troje je naloga policistov in pri tem boste imeli tako mojo polno podporo kot tudi polno podporo državljanov,« je zagotovil Hojs. Če bodo potrebne zakonske spremembe na področjih varovanja meje, ukrepanja proti paravojaškim enotam ali večjih pooblastil pri zagotavljanju javnega reda in miru, lahko policija po ministrovih besedah računa tudi na podporo aktualne koalicije. »Izkoristite to priložnost, izkoristimo to priložnost in pred državljani vaše zaupanje, vaš ugled samo še dvignimo,« je pozval Hojs. Poudaril je, da se aktualna koalicija še kako zaveda pomena obeh varnostnih sistemov, tako policije kot vojske.
Po Travnerjevem mnenju bi bile zakonske spremembe, ki bi povečale učinkovitost policije, dobrodošle na področjih ilegalnih migracij, zagotavljanja javnega reda in miru, ukrepanja v primeru paravojaških skupin in pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni. V zvezi s policijskim varovanjem sredine državne proslave je Hojs zanikal trditve, da je bilo varovanje ljubljanskega Kongresnega trga »nekaj posebnega«. »Vesel sem, ker so se varnostne ocene policije - tudi zaradi kritik, ki smo jih deležni v zadnjem času - izkazale kot upravičene,« je dodal.
Po ministrovih besedah je bilo še kako prav, da je policija vztrajala pri širšem varovanju Kongresnega trga. »Odločitev policije je bila prava,« je opozoril. V zvezi s petkovimi protesti pa je zavrnil očitke o »pavšalnem« popisovanju in identificiranju protestnikov. Državno proslavo na Kongresnem trgu je spremljala alternativna proslava na Prešernovem trgu. Nekaj napetosti je nastalo, ko je k Prešernovemu spomeniku prišla skupina nasprotnikov te proslave, ki so nosili rumene jopiče. Hojs je pojasnil, da jih je policija identificirala in popisala.
Travner je dejal, da se v letošnjem letu varnostni izzivi multiplicirajo, saj so že tako kompleksni situaciji pridruženi še protesti. »Ti so postali stalnica in vsak teden zahtevajo večjo prisotnost policistov. Zahtevajo pa tudi izjemno preudarnost, strpnost in premišljena dejanja,« je opozoril. Čeprav je po njegovih besedah težko stoično prenašati provokacije, pa vendarle razume, da morajo biti reakcije policistov vedno le strokovne: »In na tem mestu lahko samo pohvalim vaše delo, ki je bilo doslej opravljeno korektno in je preprečilo večje število kršitev ter celo nasilne proteste.«
Travner je zanikal trditve, da policija sistematično ugotavlja identiteto protestnikov in jih popisuje. V zvezi s proslavo ob dnevu državnosti pa je dejal, da je varnostna ocena zahtevala postavitev ograje po Ljubljani. »Trdno sem prepričan, da je Policijska uprava Ljubljana ravnala dobro. Ukrepi so bili vendarle uravnovešeni,« je ocenil generalni direktor policije.
Hojs je tudi dejal, da ima policija že v obstoječem zakonu dovolj podlage, da v primeru paravojaških skupin, tudi Štajerske varde, ukrepa intenzivneje in bolj odločno. Pri tem bo po njegovih besedah imela polno podporo tako ministrstva za notranje zadeve, verjamem pa, da tudi državljanov. V zvezi z ilegalnimi migracijami je minister opozoril, da je več kot očitno, da gre v tem primeru za izjemno organizirano kriminalno dejavnost. »Ne verjamem več, enako tudi policija, da gre za poskuse posameznikov, ampak gre za organizirano tihotapljenje ljudi,« je dodal.
Tudi Travner je opozoril, da se znova povečuje število nedovoljenih prehodov meje. »Na balkanski poti je nekaj 10.000 migrantov, ki želijo v Evropsko unijo. Pomembno je, da odločno zavarujemo državno mejo, tako da bo sporočilo o njeni neprepustnosti doseglo celo regijo,« je dodal.
Minister in generalni direktor policije sta še ocenila, da so bili policisti v soočanju z epidemijo covida-19 maksimalno angažirani in so brezhibno opravili svoje delo, in to tako redno policijsko delo kot številne dodatne zadolžitve, ki so jih narekovali ukrepi za zajezitev epidemije.
Slovesnost pred sobotnim dnevom policije je sicer potekala na Policijski akademiji v Tacnu. Z njo se je policija spomnila 27. junija 1991, ko so se policisti v osamosvojitveni vojni na mejnem prehodu Holmec spopadli z JLA. Hojs in Travner sta najzaslužnejšim posameznikom iz vrst policije podelila najvišja priznanja. Poleg tega sta 29 policistom in 22 občanom, ki so pomagali reševati življenja ljudi, podelila medalje za požrtvovalnost in hrabrost.