Predsednik Pahor: Izpovejmo naglas različna stališča, a brez žalitev

Slovenija 25. junija praznuje dan državnosti. Letos bo praznik 'poseben' tudi zato, ker zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa velja omejitev zbiranja oseb na javnih krajih. V duhu covida-19 je bila tako izpeljana tudi uradna proslava ob dnevu državnosti, ki ga praznujemo kot spomin na 25. junij 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela temeljne dokumente za osamosvojitev.

S pričetkom okrog 21. ure se je na predvečer praznika odvila na Kongresnem trgu v Ljubljani, pod strogimi varnostnimi ukrepi. Udeležence na proslavi je po naših informacijah varovalo približno 450 policistov. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor. Pred proslavo pa sta se na slavnostnih sejah sestala državni zbor in državni svet.

Vlada je udeležbo na proslavi omejila na 500 ljudi, organizatorji so poskrbeli za primerno razdaljo med povabljenimi, trg je povsem ograjen. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije na uradni slovesnosti ni bilo praporščakov veteranskih organizacij, so pa bile povabljene vse veteranske organizacije iz časov osamosvojitve Slovenije. Videti je bilo tudi bivšega predsednika republike Milana Kučana, predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in nekatere predstavnike opozicije. Ob 21.14 so se zaslišale topovske salve z Ljubljanskega gradu, ki so naznanile začetek proslave. 



Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru povedal: »Do samostojne države smo prišli v času slovenske politične pomladi na valu velikih demokratičnih sprememb. Brez demokracije ne bi bilo slovenske države in brez demokracije tudi ne bo njene svetle prihodnosti. Ne menim, da je demokracija danes neposredno ogrožena, se pa premalo zavedamo njene velike moči. Moč demokracije ni le v tem, da nam omogoča različnost. Ima tudi notranjo silovito moč, da razlike v demokratičnem dialogu, v demokratični politični kulturi premošča v skupno dobro.«

Pahor je dodal, da pogreša zaupanje in samozavest, da smo se odkrito in ne žaljivo sposobni pogovori o vsem in se o marsičem tudi dogovoriti. Noben problem sodobne Slovenije ni tako velik, da ga ne bi bili sposobni skupaj rešiti. Ne kličem politične enotnosti, kakršna je veljala pred 29. leti. Kličem pa dialog in sodelovanje, tega je odločno premalo, je še dodal Pahor. V nagovoru je še dodal: »S tega mesta pozivam vse nas, da se potrudimo slišati drugega in se skušamo medsebojno razumeti. Oživimo moč demokracije, demokratične politične kulture v naši domovini. Izpovejmo naglas različna stališča, a brez žalitev in izključevanj.«



Predsednik je spomnil, da se je Slovenija v času epidemije koronavirusa odlično ukrepala in ukrepala v skladu z vladavino prava. Več kot polovica držav EU je uvedlo takšna ali drugačna izredna stanja, Slovenija jih ni. V zapletenih časih je Slovenija razumela tisti pomen demokratičnih vrednot, ki so jo navdihovale v času osamosvojitve, je dejal Pahor. To je v osnovi nekaj zelo spodbudnega. 

Ozrl se je tudi v prihodnost. Sodobno Slovenijo in Evropo čakajo izjemno zahtevni časi, z izjemno zahtevnimi nalogami, ki terjajo jasno vizijo in družbeno soglasje okrog nje, meni. Čas po pandemiji pa po njegovih besedah ne prinaša samo običajnih kriznih negotovosti, temveč tudi veliko priložnost, da z inovativnimi pristopi dejansko spreminjamo Slovenijo in Evropo skladno s trajnostnim razvojem.



Vizija zelene in digitalne Slovenije je po njegovi oceni kot nalašč za Slovenijo. »Če to vključimo v koncept predsedovanja tria Nemčija, Portugalska, Slovenija Svetu EU pod geslom Prenovimo Evropo, nam je dana sijajna priložnost, da sedanje krizne razmere stvarno obrnemo v prid naših najbolj plemenitih pričakovanj. Stremljenjem, ki so povezana z usodo naših otrok in njihovih otrok, da bodo živeli v miru, blaginji in ohranjenem okolju,« je navedel predsednik. Zato je v času, ko se vsiljuje razhajanje političnih duhov in se nevarno meša svoboda govora s sovražnim govorom, pozval k strnitvi politične in narodne moči.



Po besedah predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislava Lipiča, ki je bil nocoj govornik na proslavi v Trzinu, želijo državni praznik proslaviti dostojno, ne glede na izločitev praporščakov z državne proslave. Veterani so tisti, ki so z orožjem v roki sodelovali v osamosvojitveni vojni in bili pripravljeni dati tudi življenje, je poudaril za STA.

V ljubljanski stolnici je pozno popoldne potekala maša za domovino, na kateri so se zbrali tudi najvidnejši predstavniki države. Koprski škof Jurij Bizjak se jim je v pridigi zahvalil za uspešno vodenje države, posebej v času epidemije koronavirusa. Med drugim je tudi opozoril, da nihče ne sme biti izpostavljen medijskem linču, dokler ne dobi možnosti obrambe.

Poslanica ob dnevu državnosti: Moč enotnega naroda je neustavljiva

Premier Janez Janša je v poslanici ob dnevu državnosti spomnil na začetke osamosvajanja Slovenije in takratno povezanost slovenskega naroda. Želi si, da bi samostojno državo razumeli kot velik dar in priložnost za vse. »Moč naroda, ki je enoten, je moč, ki je neustavljiva,« je prepričan.

Kot je izpostavil predsednik vlade, v zgodovini vsakega državotvornega naroda obstaja točno določen čas, ki je omogočil, da je nek narod postal suveren, sam svoj gospodar na svoji zemlji. Takšen čas po besedah Janše predstavlja vrednotno središče naroda, za Slovence pa je to čas osamosvajanja. Želi si, da zaradi tega, ker se je naša skupna odločitev na plebiscitu uresničila v samostojni in neodvisni državi, ne bi nikoli več rekli, da se ne da nič narediti. Prav tako si želi, da zaradi »veličastnega dogajanja konec leta 1990 in v prvi polovici leta 1991, neprimerljivega z ničemer v naši dotedanji zgodovini«, ne bi nikoli obupali.

Predsednik DZ Igor Zorčič je na slavnostni seji DZ pred dnevom državnosti poudaril, da v vsakodnevnih polemikah tudi o zgodovini in ideologijah iz nekega drugega časa pozabljamo, da imamo državo, ki nam jo lahko večina svetovnega prebivalstva zavida. Zato moramo »s pogumom in visoko politično kulturo preseči zgodovino in narediti več«, je pozval.



Praznik, ki bi moral prinesti vsaj nekaj prepotrebnega miru in sprave med razdeljeno slovensko politiko, je letos sicer vse prej kot to. Sedanja predsednica SD Tanja Fajon je predsednika države in predsednika vlade Boruta Pahorja in Janeza Janšo opomnila, da je enotnost ob spominjanju na prelomne dogodke v zgodovini naše države odgovornost nas vseh, a kot predsednika države in vlade nosita za to največjo odgovornost.

Uradne proslave ob dnevu državnosti se niso udeležili predstavniki Levice in LMŠ, ker menijo, da je trenutna vlada nelegitimna. Manjkali so tudi predstavniki SNS in predsednica stranke SAB Alenka Bratušek. Marjan Šarec se bo v četrtek udeležil proslave v Kamniku, v Levici pa so napovedali udeležbo na alternativni proslavi, ki je potekala na Prešernovem trgu. 

»Druga« proslava

Svoje je s protestom, ki se je začel ob 19. uri, tako povedal tudi narod. Aktiv delavk in delavcev v kulturi je vabil na Prešernov trg, kjer so izvedli »svoj lastni program« oz. lastno proslavo, kot so sporočili. Zbralo se je več tisoč ljudi.

»Spontana samoorganizacija današnjega protesta je nastala kot nujna obramba pred naraščajočo agresivnostjo oblasti. Razumemo nervozo Janeza Janše in kolaborantov, saj javnosti postaja vse bolj očitna njihova taktika odpiranja vročih ideoloških tem, ki niso nič drugega kot maska, s katero kamuflirajo banalno plenjenje in tako preprečujejo nadzor nad krajo. S tem proglasom vabimo odločevalce in druge v poveljevalni verigi, da po nepotrebnem ne izvajajo represije nad kulturnim bojkotom, ki z ničimer ne ogroža uradne proslave in si z njo ne deli ne prostora ne časa. Organizatorjem dogodka pred Muzejem iluzij želimo še sporočiti, da se z njimi nismo strinjali, ko so nas nagnali na Roško, in se ne strinjamo niti danes,« so zapisali pred alternativno proslavo. 



Ta posebna proslava sicer po podatkih policije ni bila prijavljena. Eden od udeležencev je bil tudi nekdanji premier Šarec. Proslavo je sicer zmotila skupina več desetih ljudi v rumenih jopičih z napisi proti anarhiji in Anarhisti so levi fašisti. Do večjih konfliktov ob okrepljeni navzočnosti policije ni prišlo.

To množično zborovanje na Prešernovem trgu in petkove proteste je predsednik vlade Janez Janša že označil za mogoče žarišče novih okužb s koronavirusom. Janša je bil sicer leta 2016 govorec na »alternativni« proslavi Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki so jo na Trgu republike organizirali dan po državni proslavi.