Ani Roš in Hiši Franko dve Michelinovi zvezdici

Marsikdo je upal, da bo morda Ljubljana uvrščena v vodnik po evropskih prestolnicah, ki ga Michelin izdaja od leta 1982, a se ni zgodilo, zdaj pa je veliki dogodek vendarle napočil: Michelinov globalni in vplivni gastronomski vodnik je prišel v Slovenijo, visoko čaščene zvezdice so pristale v šestih slovenskih restavracijah.



Po tistem, ko je Mira Šemić poskrbela, da smo lani dobili »slovenski potni list za svet gastronomije«, rumeni vodnik Gault Millau, in ko je bilo odločeno in oznanjeno, da se bo Slovenija lahko eno leto kitila z nazivom evropska gastronomska regija 2021, je Michelinov vodnik še tretja izložba, ki bo slovensko kulinarično kreativnost kazala in ponujala dobrojedskemu svetu. 





Kamera je s prizorišča razglasitve v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu najprej pokazala več deset slovenskih kuharskih mojstrov in talentov v neizprosnem pričakovanju zvezdic. Voditeljica predstavitve, televizijka Mojca Mavec, je najprej napovedala, da bodo v Sloveniji zasijale prvič, iz Pariza se je oglasil Gwendal Poullennec, mednarodni direktor Michelinovih vodnikov, ki je obžaloval, da ni mogel priti osebno. 

Zatem je Mavčeva na odru sprejela gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Napovedala ga je kot »zelo pozitivnega človeka«, sam je nastop izkoristil predvsem za vabilo tujim turistom na obisk v Slovenijo. Slovenske kuharske mojstre je pozdravila tudi direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak, naposled pa je protokol, med katerim so se izmenjevale lepe besede o turizmu, butičnosti, trajnostnem odnosu in kulinariki in podobno lepe podobe Slovenije, le prišel do nagrad.



Najprej so s posebnimi nagradami za trajnost nagradili Gostišče Grič, Monstero bistro, Hišo Franko, Gostilno Za gradom, Gostilno Krištof in Gostilno Mahorčič, kar 37 gostiln pa je prejelo posebno Michelinovo nagrado krožnik, »plate«. V posebni kategoriji nagrad Bib Gourmand, ki odražajo odnos med kvaliteto in ceno, so nagradili še devet gostiln. To so Gostišče Grič, Gostilna Repovž, Gostilna Mahorčič, Restavracija Evergreen, Gostilna Rajh, Etna, Ruj, Jožef in Na gradu. Skupno so pri Michelinu v vodnik uvrstili 52 slovenskih restavracij.



​Prve Michelinove zvezdice v Sloveniji pojdejo v šest restavracij. Po ena v Hišo Denk k chefu Gregorju Vračku, Pri Lojzetu k chefu Tomažu Kavčiču, Vilo Podvin k chefu Urošu Štefelinu, restavracijo Dam k chefu Urošu Fakuču in Atelje k chefu Jorgu Zupanu.

Dve zvezdici pa sta pristali pri Ani Roš v Hiši Franko v Starem selu pri Kobaridu. Na svetu se lahko z dvema Michelinovima zvezdicama pohvali le 473 restavracij, je povedal Poullennec, ki je kot osrednji argument za zvezdici Roševi navedel moderno interpretacijo tradicionalnih jedi.




 

Neizprosni sistem zvezdic

»Ta knjiga je natisnjena na prelomu stoletja in bo trajala najmanj stoletje« – to je bila misel, ki so jo francoski izdelovalci pnevmatik in ljubitelji vsega (gastro)lepega zapisali v prvi Michelinov vodnik zdaj že davnega leta 1900, in zdi se, da se niso zmotili: rdeče oplatničeni vodnik, svetujoč popotnikom predvsem po Evropi, je danes referenčna točka odličnosti. Med množico podobnih velja za enega najbolj zanesljivih svetovalcev lačnemu popotniku: sprva le voznikom namenjena knjižica je najprej stregla zadregi francoskih popotnikov, a kmalu tudi drugim, od leta 1908 tudi v angleščini. 


 

Talent in kreativnost slovenskih kuharjev

FOTO: Michelin Guide

Gwendal Poullennec, mednarodni direktor Michelinovih vodnikov, je današnji dogodek napovedal z ugotovitvijo, da je bila vse od prve izdaje Michelinovega vodnika pred skoraj sto dvajsetimi leti naloga ocenjevalcev odkriti najodličnejše kulinarične destinacije po svetu. Dodal je: »Slovenija je brez dvoma med njimi, še posebej zaradi talentiranih in kreativnih chefov, ki zaradi izrednega naravnega bogastva, ki omogoča pridelavo visokokakovostnih surovin, iz dneva v dan ustvarjajo izjemne jedi.«

Romain Perrier, direktor prodaje in marketinga podjetja Michelin, je ob lanski napovedi prihoda Michelina v Slovenijo povedal: »Slovenija je nadvse vznemirljiva destinacija za gastronomske turiste in veseli nas, da bomo Michelinov izbor najboljših slovenskih restavracij in talentov predstavili svetovni javnosti.

Kakovost slovenske gastronomije za Michelin ni presenečenje, zdaj je le napočil čas, da jo predstavimo tudi našim bralcem. Na stičišču svetov je Slovenija unikatna destinacija z izjemnimi naravnimi danostmi in močno trajnostno zavezo, ki omogoča pridelavo sestavin najvišje kakovosti. Talentirani slovenski chefi le-te transformirajo v edinstvene kulinarične kreacije, ki skozi Michelinove oči Slovenijo pozicionirajo kot destinacijo must go.«
 

Motivacija za kulinarične presežke

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je dodala: »Michelinove zvezdice bodo dodaten izziv in motivacija številnim vrhunskim slovenskim kuharskim mojstrom in restavracijam za oblikovanje kulinaričnih presežkov. Prihod Michelina je rezultat truda različnih deležnikov slovenskega turizma, ki prepoznavajo vrhunsko gastronomijo kot enega ključnih produktov v izpolnjevanju vizije Slovenije kot destinacije edinstvenih butičnih doživetij za zahtevnega gosta in dviga dodane vrednosti v turizmu.«

Slovenska turistična agencija bo v sodelovanju s predstavniki Michelinovega vodnika v promocijo izbranih restavracij v prihodnjih dveh letih vložila nekaj manj kot pol milijona evrov. Sredstva bodo namenjena za globalno promocijo, objave na digitalnih platformah in družbenih omrežjih, pripravo marketinških videovsebin, člankov, intenzivno sodelovanje z novinarji in spletnimi vplivneži ter gostovanja slovenskih kuharskih mojstrov v tujini.
 

Brata André in Édouard Michelin sta si vodnik zamislila na začetku prejšnjega stoletja za svojo, francosko rabo. FOTO: Michelin Guide

Častitljiva zgodovina

Brata André in Édouard Michelin sta si vodnik zamislila na začetku prejšnjega stoletja za svojo, francosko rabo. Najprej so ga ponujali brezplačno, po tistem, ko je André med obiskom vulkanizerja videl, kako se njegovi vodniki uporabljajo kot podloga za nogo delovne mize, sta brata vodnik začela zaračunavati po sedem frankov. Leta 1926 sta uvedla znameniti sistem rangiranja in za ta namen najela strokovne ocenjevalce, ki morajo vselej ostati anonimni.

Najprej so poznali le eno zvezdico, šele čez pet let so uvedli zdajšnje ocenjevanje s tremi in ga tudi razložili: v jasnem in neizprosnem sistemu zvezdic velja ena za konsistentno, zmeraj dobro kuhanje v svojem razredu, dve zvezdici označujeta izvrstno ponudbo, zaradi katere je vredno zaviti s poti, in tri za izjemno gastronomsko doživetje, ki je vredno posebnega potovanja. V prvih letih po drugi svetovni vojni so zaradi splošnega pomanjkanja kot zgornjo mejo postavili le dve zvezdici.
 

FOTO: Michelin Guide

Širitev zunaj Francije

Že po štirih letih po izidu prvega so natisnili vodnik po Belgiji, leto kasneje po državah Beneluksa, uvedli so znamenite simbole, ki popotniku povejo, ali je restavracija vredna posebnega obiska, skrenitve s poti ali celo popotovanja zaradi nje same.

Prav kmalu, leta 1908, se je tudi pokazalo, da vztrajanje pri frankofonstvu ni ravno smiselno, saj se je vodnik po Franciji v angleščini prodal v zavidljivi količini, povsem dobro pa se je dve leti pozneje godilo tudi knjigama Deutschland und Schweiz in España y Portugal.

Prvi Michelinovi vodniki so imeli tudi nenavadno lastnost preseganja pričakovanih zemljepisnih okvirov – kot del Evrope so na primer zajeli tudi Turčijo, leta 1911 pa je vodnik z imenitnim naslovom Les pays du soleil »pokril« ne le Azurno obalo, Korziko in Italijo, ampak tudi Alžirijo, Tunizijo in Egipt. 
 

Od leta 2009 tudi v elektronski obliki

Med prelomnicami velja 1955, ko so uvedli kategorijo restavracij Bib Gourmand, ki za zmerno ceno ponujajo posebej odlično hrano.

Prelomno je bilo tudi leto 1982, ko so se odločili za sodelovanje z revijo Times-Life Magazine in skupaj v angleščini izdali izbor najboljših hotelov in restavracij iz svojih takratnih vodnikov z naslovom 20 Cities/Villes Europe – knjiga z začetno naklado 20.000 izvodov je šla za med, zato so koncept vse odtlej obdržali kot poseben vodnik po evropskih glavnih mestih.

Prvič je Michelin začel ocenjevati zunaj Evrope leta 2006, ko je izšla prva izdaja po New Yorku, leto kasneje je sledil Tokio, še leto kasneje Hongkong in Macao. Leta 2009 so uporabnikom priskrbeli prvo aplikacijo za prenosne naprave.

Slovenija se zdaj torej pridružuje več kot tridesetim drugim dobrojedskim destinacijam, ki jih razgrinja znameniti rdeči vodnik.

Celoten seznam dobitnikov Michelinovih priznanj je dosegljiv na tej povezavi.