Tiskane izdaje
V Srbijo bo predvidoma prišlo osem slovenskih ministrov in dva državna sekretarja ter spremljevalne službe, smo izvedeli neuradno. Večinoma bodo prispeli v Novi Sad že danes, saj bo drevi najprej neformalno druženje s člani srbske vlade. V Srbijo bodo potovali na različne načine: nekateri z avtomobili, drugi z redno letalsko linijo srbskega nacionalnega prevoznika Air Serbia, nekateri pa z vladnim falconom.
Zakaj bo seja v Novem Sadu, in ne v Beogradu, ni povsem jasno. Poleg tega, da je skupna seja obeh vlad v Beogradu že bila, v Novem Sadu pa še ne, je drugi pomemben razlog najverjetneje dejstvo, da si želi to mesto postati evropsko opažen center za digitalizacijo, ki jo v okviru Inštituta Biosens za področje kmetijstva že močno razvijajo.
Gospodarstvo s poudarkom na digitalizaciji
Prav digitalizaciji je posvečeno gospodarsko srečanje ob robu seje vlad, na katero bo po naših informacijah prišlo pet podjetij iz Slovenije, skupaj pa bo okoli 70 udeležencev. Srbiji se z digitalizacijo mudi, saj so od nje odvisne reforme. Tokratno srečanje je namenjeno vzpostavitvi sodelovanja z agencijo za plačilni promet, ki jo Srbija ustanavlja in je nujna zaradi procesov evrointegracije.
Tokratno poglabljanje odnosa med državama je namenjeno predvsem še večjemu gospodarskemu sodelovanju. Srbija je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije iz Jugovzhodne Evrope. Blagovna menjava se povečuje in znaša 1,6 milijarde evrov na leto. V Srbiji je registriranih več kot 1500 slovenskih podjetij, ki zagotavljajo več kot 20.000 delovnih mest. Po podatkih srbske carine jih je na slovenski trg izvažalo 2123, iz Slovenije pa je Srbija uvažala od 2957 slovenskih podjetij. Povečujejo se tudi medsebojne naložbe, a je s podatki »križ«, predvsem zaradi menjavanja lastništva.
Prodaja srbske Komercijalne banke negotova
Ravno danes pa se končuje razpis za nakup Komercijalne banke, ki je ena največjih bank v Srbiji, kjer ima 11-odstotni tržni delež ter hčerinski banki v Republiki Srbski in Črni gori. Za njen nakup pa med več ponudniki – poleg avstrijske Raiffeisen Bank in Kostićeve AIK banke – kandidira tudi NLB, ki naj bi po poročanju srbskega časnika Danas ponudila največ, 450 milijonov evrov. Vendar so se vsi skupaj malo ohladili po nedavni izjavi guvernerke Narodne banke Srbije Jorgovanke Tabaković, ki se je zavzela, da bi banka ostala v lasti države; ta je namreč 83-odstotni lastnik Komercijalne banke, katere letni dobiček znaša 75 milijonov evrov. Izjava guvernerke sicer ne pomeni nič dokončnega.
Nasledstvene težave
Stalnica seje obeh vlad so nerešena nasledstvena vprašanja in to bo – kot kaže – osrednja tema tokratne skupne seje obeh vlad. Gre za še nerazdeljeno premoženje nekdanje skupne države SFR Jugoslavije. V Srbiji je od takrat 313 umetniških del slovenskih ustvarjalcev, za katere Slovenija pričakuje, da ji jih bo Srbija vrnila. Tu so še Depo 555, tako imenovani Titov sef, lastnina vojaških stanovanj, nekaterih slovenskih podjetij v Srbiji, finančne obveznosti Srbije iz nekdanje Narodne banke Jugoslavije ter dostop do skupnih arhivov. Pomembna je še nerazdeljena lastnina nepremičnin nekoč skupnih veleposlaništev po svetu. V zadnjem obdobju je končana razdelitev nepremičnin v New Yorku in Moskvi, marsikje pa na razdelitev še čakajo. Srbija pričakuje od Slovenije predvsem vrnitev Titovih avtomobilov iz muzeja Bistra.
Sporazumi med državama
Vladi nameravata jutri podpisati dva sporazuma: o policijskem sodelovanju v notranjem nadzoru in o sodelovanju v kmetijstvu. Sporazum, ki sta ga podpisali nazadnje, je urejal lažje zaposlovanje srbskih državljanov v Sloveniji. Zdi se, da je dosegel nasprotni učinek. Odkar je začel jeseni veljati, v Srbiji ni več toliko zanimanja za delo v Sloveniji.
