Zadovoljna Šarec in Brnabićeva ocenila, da so odnosi med državama na najvišji možni ravni

Novi Sad – Skupna seja slovenske in srbske vlade se je končala s podpisom dveh sporazumov med državama: protokola o medsebojnem sodelovanju pri zagotavljanju notranje varnosti v policiji in memoranduma o tehničnem sodelovanju na področju kmetijstva.

Premiera sta pred novinarji ocenila, da so odnosi med državama na najvišji možni politični in gospodarski ravni, državi pa nameravata tudi nadalje tako dobro sodelovati.
 

Zahvala za podporo pri EU-integracijah

Ana Brnabić, srbska premierka, je dejala, da ima Srbija samo še z Madžarsko tako tesne odnose kot s Slovenijo. Sloveniji se je zahvalila za podporo pri EU-integracijah, podporo pri »mini schengnu«, premieru Marjanu Šarcu še posebej za nedavni obisk samostana v Dećanih, ko je obiskal slovenske vojake na Kosovu.



Zahvalila se je slovenskim vojakom, da ta samostan stražijo. Prav tako se je zahvalila za dogovor s Šarcem, da bo prihodnje šolsko leto na vsaj 20 osnovnih šolah v Sloveniji omogočen pouk srbskega jezika.

Premier Šarec je spomnil na zgodovinsko povezanost obeh narodov, predvsem na to, da je Novi Sad med drugo svetovno vojno sprejel številne v Srbijo deportirane slovenske družine. Dejal je, da je Srbija edina država v regiji, s katero ima Slovenija tovrstne vezi, ki vplivajo tudi na današnje dobre odnose med državama. Slovenija se bo še naprej posvečala sodelovanju in pomoči Srbiji pri evropskih integracijah, je obljubil premier. Tu ne gre prezreti tehnične pomoči: številni strokovnjaki iz Slovenije pomagajo Srbiji pri njihovem usklajevanju z EU.


 

Druga najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije

Šarec je poudaril tudi, da je Srbija druga najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. V Vojvodini, ki je najbolj razviti del države Srbije, je v podjetjih s slovenskim kapitalom več kot 8000 zaposlenih. Naštel je nekaj večjih podjetij, ki delujejo v Vojvodini: Kolpasan, Cimos, Kolektor, Perutnina Ptuj, Petrol.

Po slovenskih podatkih je bilo leta 2018 med državama za 1,85 milijarde evrov menjave blaga in storitev, kar je 12,4 odstotka več kot leto prej, Ana Brnabić pa je dejala, da podatki za prvih devet mesecev letošnjega leta kažejo še triodstotno povečanje. Slovenija je imela v Srbiji do konca leta 2018 za skoraj milijardo evrov naložb, Srbija pa v Sloveniji ta čas 172 milijonov. Šarec je izrazil zadovoljstvo, da se srbske naložbe v Sloveniji zadnji čas krepijo.

Državi dobro sodelujeta tudi v turizmu: iz Srbije v Slovenijo je prišlo lani 138.000 turistov, ki so ustvarili 367.000 prenočitev, iz Slovenije v Srbijo pa je potovalo 86.000 turistov in ustvarilo 300.000 prenočitev.

Premier Šarec je poudaril tudi dobro sodelovanje med Srbijo in Slovenijo na področju boja proti trgovini z ljudmi in proti migracijam. Med nerešenimi vprašanji so še vedno nasledstvena vprašanja kot del celovite implementacije sporazuma o nasledstvu. Danes so se dogovorili za neposredno izvršljivost zaščite pravice do premoženja pravnih oseb, v kar so vključene tudi bivše naložbe v nekdanji skupni državi SFRJ.

Odkar je 1. septembra začel veljati meddržavni sporazum, ki naj bi olajšal zaposlovanje srbske delovne sile v Sloveniji, je po besedah Ane Brnabić število iskalcev zaposlitve upadlo za 30 odstotkov. Ne premier Šarec ne premierka ne vesta, kaj je krivo za to: ali ohlajanje gospodarstva ali morda siva ekonomija ali kaj tretjega. Prispevati utegne neučinkovita administracija; prej so šli postopki prek slovenske ambasade, zdaj pa gredo prek zavoda za zaposlovanje v Srbiji.


 

Sodelovanje in nasledstvena vprašanja

V Srbijo je sicer prispelo šest ministrov vlade Slovenije in štirje državni sekretarji ter tudi Mateja Vraničar v vlogi visoke predstavnice Slovenije za nasledstvena vprašanja. Za teme pogovorov so izbrali – tako uradna informacija – sodelovanje in nasledstvena vprašanja.



Premiera sta v času bilateralnih srečanj ministrov – kmalu po stisku rok in petih minutah fotografiranja – odšla na ogled Novega Sada. Predvsem tako imenovane kitajske četrti ob obali Donave. Kot pravijo tukajšnji novinarji, kitajska četrt na noben način ni povezana s Kitajci, pač pa gre za propadajoči kompleks zgradb, med njimi skladišča, opuščene tovarne in nekdanje klube, ki čakajo na investitorje in obnovo. Gre za lep del v parku na obali Donave, ki ga nameravajo prenoviti in oživiti do leta 2021, ko bo Novi Sad evropska prestolnica kulture.

Premiera, ki sta se neuradno sestala in se najbrž temeljito pogovorila tudi o državnih temah že sinoči na večerji v Skadarlji v Beogradu, sta izjavo za novinarje podala ob 13. uri v zgradbi vlade Vojvodine. Od tod bo popoldne celotna slovenska ekipa s srbskimi kolegi odšla na ogled Biosensa, zelo naprednega Inštituta za kmetijstvo v Novem Sadu.

Ob robu srečanja dveh vlad bo popoldne v Novem Sadu tudi srečanje gospodarstvenikov – iz Slovenije petih podjetij, ki se ukvarjajo z digitalizacijo –, kjer bodo govorili o digitalizaciji kmetijstva in delovanju agencije za plačilni promet.

Slovenija in Srbija že nekaj let vzpostavljata tesne prijateljske vezi, kar se vidi tudi po skupnih sejah obeh vlad, kar je redkost za meddržavna sodelovanja. Tokratna seja je peta po vrsti. Prva je bila leta 2013 v Beogradu, dve leti kasneje na Brdu pri Kranju, leta 2016 ponovno v Beogradu in 2018 na Brdu pri Kranju.