Slovenski kmetje zahtevajo pošteno plačilo za svoje pridelke

Sindikat kmetov Slovenije je v opozorilo, da odkupne cene kmetijskih pridelkov domačih kmetov ne zagotavljajo poštenega plačila, del pridelka enega od kmetov doniral Škofijski Karitas za pomoč socialno prikrajšanim. Odkupne cene pridelkov že več let padajo, med koronakrizo so se še dodatno znižale, medtem ko se je hrana v trgovinah podražila.

Odkupna cena krompirja, ki je letos bogato obrodil, je padla na 15 centov za kilogram, kar je precej manj od proizvodnih stroškov, odkupna cena kilograma govejega mesa je manj kot tri evre, litra mleka 29 centov, proizvajalci konzumnih jajc zanje dobijo 40-50 odstotkov maloprodajne cene, vinska klet Radgonske Gorice je vinogradnikom za kilogram grozdja ponudila pet centov, nekaj zaskrbljujočih številk nanizajo v sindikatu.

Stanje na trgu je kaotično, s koronakrizo so se znižale odkupne cene praktično vseh pridelkov, je poudaril predsednik sindikata Anton Medved. Začelo se je s pšenico; pridelovalci so zaradi ponujenih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov pridelave, odstopili od dogovora v žitni verigi. Nadaljevalo se je s solato, ki so jo kmetje na poziv kmetijskega ministrstva posejali več, a so jo nato, ker je niso mogli prodati, medtem ko je v trgovinah prevladovala solata iz uvoza, kar na njivah uničili več kot 250 ton. Tudi odkupna cena pitanega govejega mesa ne pokrije več stroškov prireje.


 

Od promocije slovenskega kmet nima nič

Po oceni podpredsednika sindikata kmetov Romana Žvegliča so med koronakrizo odkupne cene v povprečju padle za več kot 20 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Žveglič pritrjuje, da je del odgovornosti za nizke odkupne cene tudi pri kmetih, ki so premalo povezani, vendar poudarja, da k tej neorganiziranosti veliko prispevajo trgovci, ko na borzi kupijo npr. vlačilec solate po nizki ceni, slovenskim pridelovalcem pa ponudijo odkup po načelu vzemi ali pusti. Zaradi nespoštovanja in nedorečenih pogodb s trgovci, v katerih ni ne količinskih, terminskih in cenovnih načrtov, kmetje prihodnje leto razmišljajo o zmanjšanju pridelave zelenjave, je povedal Žveglič.
 

Zahteva za uzakonitev masnih bilanc

»Slovenski kmetje ne želimo nič več, kot le pošteno plačilo za svoje pridelke, z našimi pridelki ne moremo pristajati na nivo cen sužnjelastniško pridelane zelenjave, mesa in ostalih kmetijskih pridelkov vprašljivega porekla, ki prihajajo na slovenski trg in jih slovenski kupci drago plačujemo,« so zapisali v sindikatu. Od kmetijskega ministrstva in vlade zahtevajo vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca, zakonsko uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov, do njihove uvedbe pa prenehanje oglaševanja izdelkov z oznakami »domače«, »slovensko« in podobno, zaradi katerih ima slovenski potrošnik občutek, da podpira slovenskega kmeta, ta pa od tega ne dobi nič več.
 

Ministrstvo: Masne bilance že predpisuje shema Izbrana kakovost

Na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo, da morajo vsi nosilci živilske dejavnosti že ob sedanji ureditvi zagotoviti sledljivost v vseh fazah pridelave in predelave. Na podlagi teh podatkov je mogoče izračunati masno bilanco. »V primeru uvedbe dodatnega sistema se postavlja vprašanje sorazmernosti med učinki predlaganega instrumenta in stroški za njegovo implementacijo. Tak sistem bi vsekakor predstavljal dodatno administrativno breme za vse udeležence v verigi preskrbe s hrano.«

Velik del bremena bi padel tudi na kmete, ki bi morali z uvedbo masnih bilanc voditi dodatne evidence, dodajajo. Kot sprejemljivo rešitev vidijo nacionalno shemo Izbrana kakovost, kjer so masne bilance že predpisane.

Problematike nepoštenih odnosov v verigi preskrbe s hrano se na ministrstvu zavedajo, pravijo. A dodajajo, da država ne sme in ne more vplivati na poslovne odločitve in pogodbe med partnerji, lahko pa nanje vplivajo potrošniki s svojimi odločitvami, da ne bodo kupovali uvožene hrane. Proizvajalci pa se morajo zavedati, da bodo dosegli več z združevanjem.