Slovenski turizem peto leto zapored z rekordi

Ljubljana – »Slovenski turizem ni naredil večje strateške neumnosti, ki bi nas veliko stala. Ampak ključna za uspešnost sezone sta šele julij in avgust, v katerih pa dobro kaže,« pravi prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj. Polletni turistični rezultati kažejo šestodstotno rast prihodov gostov in štiriodstotno rast prenočitev. Profesorica s portoroške Turistice Maja Uran Maravić pritrjuje, da je obisk izjemen, toda nas zanima finančni izplen, pri njem pa ima slovenski turizem po njenih besedah »še veliko rezerv«.



Statistični urad RS je včeraj objavil začasne predhodne podatke za junij in prvo polovico leta. Medtem ko je junijski turistični obisk blestel, saj je Slovenijo samo v tem mesecu obiskalo 700.000 turistov (13 odstotkov več kot lani), ki so ustvarili 1,7 milijona prenočitev (deset odstotkov več), je polletna rast nekoliko bolj umirjena kot prejšnja leta. Rasti ni bilo januarja in maja, ko je bilo izrazito slabo vreme. Toda upoštevati je treba, da gre za peto zaporedno leto rekordov in ekstremnih rasti obiska in da je tudi letošnja rast nadpovprečna, saj evropski turizem zadnja leta raste v povprečju za tri do pet odstotkov, je pojasnila Maja Uran Maravić.


 

Izjemna zasedenost

Turistična rast se v Sloveniji nadaljuje kljub ohlajanju gospodarske rasti in kljub odpiranju nekaterih turističnih trgov v Sredozemlju, kot so Turčija, Grčija in deloma severna Afrika. Presenetljivo velik je porast nemških turistov, ki jih je bilo junija kar polovico več kot lani, v pol leta pa 13 odstotkov več. Tolikšno povečanje pripisuje Maja Uran Maravić dejstvu, da je bilo junija lani svetovno nogometno prvenstvo, ki običajno marsikoga zadrži doma, in da je bil letošnji junij ekstremno topel, kar je deloma nadomestilo izpad obiska v maju.

Tako Uranova kot Batagelj sta nekaj zaslug za uspeh pripisala tudi povečanim promocijskim aktivnostim Slovenske turistične organizacije (STO), pri čemer je Batagelj dodal, da statistiki ne gre vedno povsem verjeti. V prvi polovici leta se je namreč za skoraj 30 odstotkov povečalo število gostov v zasebnih sobah, kar pa je v primerjavi z drugimi nastanitvenimi zmogljivostmi precejšen odklon. Po njegovem je to nesorazmerje posledica drugačnega načina prijav in evidentiranja gostov, ki je začelo veljati lani. Tuji turisti so ustvarili 75 odstotkov vseh prenočitev, največkrat so bivali v Ljubljani, Piranu in na Bledu, domači pa so največkrat prebivali v Piranu in Izoli.



Portoroški hoteli in druge zmogljivosti na Obali so trenutno izjemno dobro zasedeni. Že kratek pogled na spletne strani kaže, da za ta konec tedna petzvezdični portoroški hoteli (Kempinski Palace, Grand Hotel Metropol, GH Bernardin, Hotel Slovenija) svoje zadnje proste sobe prodajajo po približno 300 evrov na noč, medtem ko jih štirizvezdični hoteli ponujajo po okoli 200 do 250 evrov na noč. Tudi vsi boljši (in dražji) piranski penzioni in hotelčki so polno zasedeni. Še zmeraj vzbuja skrb zelo majhen delež naložb v turizem. Če Slovenija res ustvari 2,7 milijarde evrov na leto z obiskom tujcev, pa za naložbe nameni le nekaj odstotkov vseh prihodkov. Premajhen je tudi delež naložbenega denarja v turistično infrastrukturo, za katero bi morale skrbeti turistične občine in država.
 

Na počitnice manj kot tri četrtine Slovencev

Enotedenske počitnice zunaj doma si je za vse družinske člane lani lahko privoščilo 73 odstotkov slovenskih gospodinjstev. To je največ od leta 2005. Lani je vsaj enkrat zasebno potovalo 1,22 milijona prebivalcev Slovenije, potovanje je v povprečju trajalo 4,5 dneva, povprečni izdatki so znašali 50 evrov (v tujini 53), kar 61 odstotkov vseh potovanj je bilo na Hrvaško. Zato Marjan Batagelj trdi, da so Slovenci tudi letos tisti, ki rešujejo hrvaško turistično sezono.