Socialna distanca in higiena rok

»Infektolog sem že vrsto let in se s tako boleznijo še nisem srečala. Glede načina prenosa, nalezljivosti in poteka.Tako da se sproti učimo iz literature in pa tudi iz naših lastnih izkušenj,« je na današnji tiskovni konferenci povedala doc. dr. Tatjana
Lejko Zupanc, predstojnica klinike za infekcijske bolezni UKC Ljubljana.

Pojasnila je, da večina ljudi zboli, če že zboli, za blago obliko bolezni. Žal pa je kar nekaj skupin ljudi, ki so bolj ogrožene, tudi skupine ljudi, ki jih sicer ne umeščamo med bolj ogrožene dele prebivalstva. »Vemo, da so naše populacije starostnikov v zelo dobrem stanju. Kljub temu, da imajo kronične bolezni, se ukvarjajo s športom, vendar nas zaradi njih skrbi,« je v nadaljevanju dejala Lejko Zupanc. Večina obolelih, ki je razvila težje simptome bolezni, je namreč starejših od 60 let. 





Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb ljubljanskega kliničnega centra zelo natančno spremlja vse kontakte, nadzira in testira, zato nevarnosti za okužbo pacientov ni, je zagotovila predstojnica klinike za infekcijske bolezni ter izrazila upanje, da bodo posamezniki v zadostni meri ravnali odgovorni ter si bodo življenje organizirali tako, da bodo v čim manjši meri izpostavljeni nenujnim stikom z okolico. 

Tatjana Lejko Zupanc je pojasnila, da bo virus najverjetneje v prihodnje ostal. »Domnevam, da bomo jeseni testirali za gripo, respiratorni virus in koronavirus ter ne bomo več sprejemali tako drastičnih ukrepov,« je poudarila ter dodala, da so številke, ki jih beležijo pri naših zahodnih sosedih zaskrbljujoče, zato bi se zelo radi izognili sorodnemu scenariju. 



»Ko bomo pa bolezen bolj natančno spoznali, bomo tudi vedeli, kateri ukrepi so tisti, ki jih je treba upoštevati,« je v nadaljevanju pojasnila predstojnica infekcijske klinike, ki je sama doživela že kar nekaj epidemij, vključno z epidemijo sarsa, ki na srečo do nas ni prišel. Sledila pandemija leta 2009, ki je tudi pri nas prizadela kar nekaj mladih ljudi, ter epidemija ebole v Afriki, ki bi jo z besedami predstojnice v Sloveniji najverjetneje uspešno obvladali. Pri bolezni, ki na srečo ni prišla do Slovenije, je šlo namreč za zelo specifične okoliščine. 

Pri obliki bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, pa gre za bolezen, ki lahko prizadane kogarkoli. Ne vemo niti pod katerimi specifičnimi okoliščinami se je nekdo okužil. Pri gripi običajno lahko določimo, ali smo bili v stiku z nekom, ki je kihal in kašljal. Pri koronavirusu pa so prisotni tudi simptomi, za katere ne vemo še povsem dobro, ali pomenijo, da ima bolnik okužbo ali ne, pojasnjuje infektologinja. 

»Zelo pomembno je, da se držimo ukrepov, za katere vemo, da so učinkoviti. To je socialna distanca, torej da nismo vsi na kupu in nismo v tesnih stikih, predvsem z ljudmi, ki imajo kakšne znake raspiratornih okužb. Da si res natančno umivamo roke, čeprav se komu zdi, da je to zdaj že malo prežvečena tema. Zagotavljam vam, da je to eden od ukrepov, ki je poleg tega, da se izogneš situacijam, kjer bi lahko vate kdo kihal in kašljal, izredno učinkovit ukrep,« je v zaključku še poudarila doc. dr. Tatjana
Lejko Zupanc.