Šolanje na daljavo deluje, a ne odlično

Ministrstvo za šolstvo ocenjuje, da najmanj 700 otrok nima računalnika, kar rešujejo z donacijami, mnoge pa skrbi, da bo kriza še povečala razlike med učenci.

Objavljeno
27. marec 2020 06.00
Posodobljeno
27. marec 2020 08.26
V socialno šibkih družinah pogosto nimajo niti spleta niti računalnika, opozarjajo v sindikatu vzgoje in izobraževanja. To bi med učenci lahko povzročilo še večje razlike. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Klasičnega pouka do nadaljnjega ne bo. Kdaj naj bi se otroci vrnili v šolske klopi, bo povedala zdravstvena stroka. Večina vpletenih v izobraževanje na daljavo, od učiteljev, ravnateljev, ministrstva za šolstvo, staršev do učencev, je z izvedenima skoraj dvema tednoma zadovoljna. Tako kažejo tudi številne ankete. Kljub temu pa se med šolami pojavljajo velike razlike. Ne le v tehnološki opremljenosti, ampak tudi v zahtevnosti. Priporočila so na zavodu za šolstvo pripravili, ravnatelji opozarjajo, da niso življenjska. Navodila o ocenjevanju bodo znana v prihodnjih dneh.

Razmere po šolah so zelo različne. Nekatere šole so prejšnji teden izkoristile tako imenovani dopust iz elementarnih nesreč, v tem času pa so se pripravljale na izobraževanje na daljavo. Druge so ta dopust izkoristile ta teden, ko so videle, da izobraževanje na daljavo ni mačji kašelj. Nekatere pa delajo že vseh 14 dni, učitelji pošiljajo naloge po elektronski pošti, objavljajo naloge v spletnih učilnicah, pošiljajo videe učencem. Neenotnost dela je zmotila številne starše, saj se zdi, da na posameznih šolah delajo veliko več kot drugod. Sprašujejo se tudi, kakšno bo usvojeno znanje otrok ob koncu šolskega leta in ali bo med šolami primerljivo.

Ne le starši, tudi šole so tako čakale na smernice ministrstva. Te so nastale v skupini strokovnjakov z različnih področjih pod vodstvom zavoda za šolstvo, nekaj predlogov so dali tudi ravnatelji. Nekatera priporočila so zelo smiselna in dobrodošla, učitelje, na primer, pozivajo, da izobraževanje na daljavo ni le prenašanje dejavnosti, ki so na urniku, in da naj se učitelji izogibajo nalogam, ki naj bi jih otroci natisnili, da naj ohranjajo stik z učenci s spodbudnimi sporočili. Okrožnico s smernicami so šole dobile sinoči. Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je razočaran. »Neustrezno je, da je to naslovljeno kot navodila, morala bi biti priporočila. Poleg tega smo bili praktiki, ki smo pri tem sodelovali, v manjšini. Kar je napisano, ni življenjsko. To je poskus, da bi utapljajočega učili plavanja v prsnem slogu. S tem poskušamo spreminjati sistem, ki so ga šole in učitelji vzpostavili v zadnjih dneh in deluje,« pravi. Dodaja, da bi dosledno upoštevanje zahtevalo nepredstavljivo veliko dodatnega dela, kar je v tej situaciji nemogoče: »Učitelji ogromno in zelo odgovorno delajo, ob tem, da imajo še svoje otroke doma. Sam priporočam šolam, naj nadaljujejo s sistemom, ki so ga vzpostavile in deluje.«

Skrb za najšibkejše


Varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril, da pravica do izobraževanja ni absolutna in da so mogoče tudi omejitve. Treba pa je poskrbeti za najšibkejše: »Nujno je treba iskati rešitve za individualiziran pristop do otrok, ki potrebujejo posebno pozornost: to so otroci iz socialno šibkejših družin, velikih družin, otroci priseljencev, otroci s posebnimi potrebami. Prav starši otrok s posebnimi potrebami so v teh razmerah še bolj obremenjeni in ne morejo opravljati dela od doma. Ti otroci namreč poleg nege in podpore pri dnevnih opravilih potrebujejo tudi terapije. Zaradi različnih okoliščin se gotovo povečujejo tudi razlike med otroki in njihovim dejanskim dostopom do izobraževanja ter ne nazadnje uspešnosti izobraževanja. Razumljivo je, da so oblasti na hitro sprejele ukrepe za omejitev epidemije, vendar od pristojnih pričakujemo, da bodo čim prej sprejeli tudi prilagoditve teh ukrepov, da ne bodo socialno izključene populacije nesorazmerno prizadete.«


To je še vedno šola


V zvezi aktivov svetov staršev so v teh dneh objavili anketo, ki jo je rešilo 15.000 staršev. Predsednik zveze Tone Meden je pojasnil, da med težavami starši najpogosteje izpostavljajo »velike razlike pri dostopu, poznavanju in obvladovanju tehnologije, velike obremenitve staršev, počasno vzpostavljanje obojesmerne komunikacije med učitelji, učenci in starši, razlike v obsegu snovi ter podpora učencem, da prepoznajo pouk na daljavo kot trenutno redno šolsko delo in ne kot počitnice«.

Z ministrstva so odgovorili, da so od šol pridobivali podatke in po njihovi oceni približno 700 otrok doma nima računalnika in povezave s spletom, ministrica Simona Kustec Lipicer je v enem od odgovorov medijem dejala, da je številka verjetno še višja, saj naj bi bilo gospodinjstev brez spleta v državi okoli 5000. Nekatere šole so svoje računalnike že posodile učencem, k temu jih je pozvalo tudi ministrstvo: »Urejamo vse potrebno za realizacijo pobude donatorjev za pomoč učencem pri zagotavljanju računalniške opreme, brezplačnega spleta in druge IT-opreme, ki jo potrebujejo v procesu izobraževanja na daljavo. Vsem želimo zagotoviti enake možnosti dostopa.«

Razlike vendarle obstajajo, ugotavljajo tudi v anketi aktivov svetov staršev, kot pojasnjuje Meden: »Starši omenjajo precej različne obremenitve, ki so jih deležni otroci pri pouku na daljavo. Te razlike, ki jih lahko objektivno ovrednotijo le šole iz povratnih informacij učencev, so verjetno tudi posledica tega, da so se šole v prvih dneh znašle v povsem novih okoliščinah.«

image
Kako naj bi učitelji ocenjevali na daljavo, bo ministrstvo sporočilo v prihodnjih dneh. FOTO: Uroš Hočevar


Razlike bodo večje


Da učenci še zdaleč nimajo enakih možnosti za izobraževanje na daljavo, opozarja tudi glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Branimir Štrukelj: »Prvi pogoj za pouk na daljavo je računalnik z dostopom do spleta, a v delavskih družinah, v socialno šibkih družinah pogosto ni ne prvega ne drugega. In tudi če imajo dostop in en računalnik, kako naj celotna družina, v istem prostoru, otroci za šolo, starši pa za službo, uspešno opravi svoje dolžnosti? Če bodo te razmere trajale dlje časa, se bodo povečale razlike v škodo učencev in učenk, dijakov in dijakinj, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Pomembno je, da takoj pripravijo ukrepe, ki bodo razlike v kriznih razmerah zmanjševali, ne pa jih poglabljali.«

Prvi pregled smernic iz okrožnice ravnateljem kaže, da bodo učitelji, če bodo priporočila upoštevali, zelo obremenjeni. Na to so učitelji, ki so večinoma tudi sami starši, že opozorili. Štrukelj, ki je dejal, da smo vsi lahko upravičeno ponosni, da kljub vsem začetnim težavam izobraževanje na daljavo relativno dobro poteka, je tako opozoril: »Vnaprej povem, da bomo v SVIZ skrajno občutljivi, če se bo pozneje želelo zmanjševati pomembnost in zahtevnost dela, ki ga učiteljstvo trenutno opravlja.« Učitelje bo v prihodnjih tednih čakalo verjetno še ocenjevanje na daljavo. Kako naj bi se tega lotili, bo ministrstvo sporočilo v prihodnjih dneh. Z ministrstva so še sporočili, da poletne počitnice (za zdaj) ostajajo v koledarju, kot so bile do zdaj.