Spet in za vedno: bodimo prijazni do starejših in ranljivih skupin

Ljubljana – Na zvezi društev upokojencev (Zdus) v negotovih časih koronavirusa svojim članom svetujejo: Ostanite doma. Težav, ki jih imajo starejši v času koronavirusa, je veliko, zato se v združenju za dostojno starost Srebrna nit trudijo, da bi spremenili slabo prakso do starejših, poudarja predsednica združenja Biserka Marolt Meden.

Kateri so najpogostejši problemi in vprašanja, ki jih prejemajo na Zdusu in v njihovih društvih? Na zvezi se zavedajo, da so upokojenci starejša generacija in kot takšna najbolj ogrožena skupina. »Zavedamo se, da moramo biti opora vsem, zato smo se v trenutni situaciji že ob pojavu virusa dobro organizirali. Sprejeli smo stališče, da se morajo društva nemudoma zapreti, vsi naj ostanejo doma ter do nadaljnjega upoštevajo navodila pristojnih.«

Vodstvo Zdusa in strokovne sodelavke delajo od doma in so ob delavnikih dosegljivi od 8. do 16. ure. V tem času je še zlasti na udaru program Starejše za starejše, v katerem deluje 3500 prostovoljcev, ki so tudi starejši in obiskujejo starejše, upokojence, stare nad 70 let, v njihovem okolju; obiščejo približno 22.000 uporabnikov na leto.

Kot smo že poročali, so pred tednom dni koordinatorje programa obvestili, da na lokalni ravni oskrbo in koordinacijo prevzema civilna zaščita, zato naj se povežejo z njimi, Rdečim križem in Karitasom ter jim posredujejo podatke o starejših, ki živijo sami in potrebujejo pomoč oziroma jo še bodo. Ker so tudi prostovoljci programa starejši, morajo paziti nase in na uporabnike, ki jih obiskujejo, poudarjajo na Zdusu.


 

Ne odpirajte vrat komurkoli

Pomembno sporočilo zveze upokojenskih društev je tudi: Ne odpirajte vrat nikomur, ki nima legitimacije. »Našim uporabnikom smo s klicem sporočili, da naj ne odpirajo vrat nikomur, ki nima legitimacije civilne zaščite, Rdečega križa ali Karitasa, saj se na terenu že dogajajo zlorabe starejših.« Seveda pa so jim tudi povedali, da se lahko obrnejo na prostovoljce, ki jih obiskujejo, če so osamljeni ali si želijo pogovora, s čimer skušajo preprečiti čim več primerov osamljenosti.
 

Za druženje bo še čas

Jasno je, da zdaj ne more delovati marsikatera dejavnost društev, sem sodijo izleti, pokrajinske športne igre, kulturne dejavnosti, folklora, petje, prav tako se ne morejo sestajati komisije in delovna telesa društev.

A na Zdusu kljub temu, da so vsa druženja onemogočena, priporočajo: »Ne pozabimo, da lahko tudi doma pripomoremo k dobremu psihofizičnemu stanju: raztegnimo si okončine, vzemimo v roke knjigo, poslušajmo radijske postaje, kjer nam ponujajo marsikateri dober nasvet. Vsekakor pa ne smemo pretiravati, saj nas stroka opozarja, da pazimo nase, ne opravljajmo del, pri katerih bi se lahko poškodovali. Seveda tudi zato, da bo lahko medicinsko osebje dosegljivo za tiste, ki ga bodo zdaj še kako potrebovali.«

Za druženje in vse dejavnosti bo še čas. Vseeno pa je treba vzdrževati medgeneracijsko sodelovanje. Na Zdusu zato pravijo: »Mlajšo generacijo, se pravi naše otroke, vnuke in pravnuke, pozivamo, da so potrpežljivi in predvsem dosegljivi za nas v teh težkih trenutkih, da ne bodo njihovi starši in stari starši preveč osamljeni. Stopite zanje v trgovino, pokličite jih, namenite jim svoj čas, saj je vsak skupni trenutek še kako pomemben tako za starejše kot za mlajše.«


 

Javno pismo Srebrne niti

V združenju Srebrna nit v javnem pismu, ki so ga poslali vladi, poudarjajo: Ne bomo dovolili, da bi starejši umirali v prepričanju, da smo nanje pozabili. Po besedah Biserke Marolt Meden prejemajo številne klice in elektronska sporočila, »predvsem od članic in članov ter sorodnikov starejših, ki bivajo v domovih, nekaj rednih kontaktov pa imamo tudi s starejšimi v domovih. Poslušamo jih, se z njimi pogovarjamo in jih opogumljamo.«

Kot navajajo v javnem pismu, vsi klici in elektronska sporočila, ki jih prejemajo, govorijo o tem, da oskrba v domovih starejših ni zadostna, ker je zaposlenih veliko premalo. Pomanjkanje kadra je bil problem že pred epidemijo, zdaj je še hujši, saj je del zaposlenih v samoizolaciji.

Združenje Srebrne nit v javnem pismu med drugim poudarja: »Osebje, ki skrbi za stanovalce, okužene s koronavirusom, ne bi smelo skrbeti za tiste stanovalce, ki te okužbe nimajo. Po naših informacijah pa tega ni mogoče zagotoviti, saj osebja ni dovolj.« Ker že nekaj časa velja prepoved obiskov sorodnikov pri stanovalcih v domovih, kjer jim sicer pomagajo pri hranjenju, hidraciji, premikanju, negujejo socialne stike, se bojijo, da bo nastala nepopravljiva škoda pri zdravju starejših.

Raziskave potrjujejo, da je pomanjkanje socialnih stiskov pri starejših, zlasti pri kroničnih bolnikih, razlog za stres, kar zmanjšuje odpornost in lahko vodi v prezgodnjo smrt.

Kaj v združenju še svetujejo svojim članom in skupinam? Biserka Marolt Meden odgovarja: »Svetujemo jim, naj se sami obrnejo na vse pritožbene poti, velikokrat nas prosijo, naj to v njihovem imenu naredi Srebrna nit, ker se sami bojijo. Tako pobude, pritožbe posredujemo na ustrezne organe, a nas odgovori ne zadovoljujejo, saj so birokratski, neživljenjski in brez nakazanih rešitev.«
 

Ne pozabimo na osebe z demenco

Ranljivih skupin v času koronavirusa je kajpada veliko, med njimi so tudi osebe z demenco. Na spletnem mestu združenja Spominčica – Alzheimer so objavili priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije za alzheimerjevo bolezen, vsekakor poudarjajo, da se morajo svojci oseb z demenco zavedati, da te »za ohranjanje upanja in vzdržljivosti potrebujejo okrepljeno psihosocialno podporo«.

Če živijo doma, jih je treba v poplavi informacij o epidemiji pozitivno spodbujati, ne pa s temi problemi dodatno obremenjevati. V še težjem položaju so tiste, nastanjene v domovih za starejše, saj zaradi prepovedi obiskov nimajo več stika z družinskimi člani, odpovedane so skupinske dejavnosti, tako da so občutki tesnobe in osamljenosti pri njih še bolj izraziti. Zato je pomembno, da zdravstveno in negovalno osebje po najboljših močeh poskrbi tudi za dementne in jim pomaga, da imajo stike s svojci prek družbenih omrežij.