Spodbudna beseda je včasih največ

Marica Štirn iz Župnijske karitas Vrhnika poudarja, da je glavno vodilo pri nudenju pomoči ohranjanje dostojanstva.

Objavljeno
05. december 2019 06.00
Posodobljeno
05. december 2019 07.45
Prostovoljka Marica Štirn iz Župniške karitas Vrhnika. FOTO: Leon Vidic
»Včasih starostniku več pomeni spodbudna beseda kot karkoli drugega,« iz izkušenj pripoveduje 65-letna Marica Štirn, tajnica Župnijske karitas Vrhnika.

Upokojena pomočnica vzgojiteljice vodi organizacijo z 28 prostovoljci, ki pomagajo pri razdeljevanju hrane, oblačil in razvozu živil, obiskujejo starostnike v domu upokojencev in jim tam berejo ali jih peljejo na sprehod. Ena prostovoljka redno spremlja bolnike na poti k zdravniku v Ljubljano, druga je starejšim, ki tega sami ne zmorejo, občasno pospravila stanovanje. V ekipi so tudi dve pravnici in družinska terapevtka, ki strokovno svetujejo tistim, ki to potrebujejo. Večina prostovoljk je upokojenk, nekaj pa je tudi takih, ki so zdaj zaposlene, a so bile nekoč same prosilke pomoči.



image
Prostovoljka Marica Štirn iz Župniške karitas Vrhnika. FOTO: Leon Vidic


Njihovi uporabniki so po večini prejemniki denarne socialne pomoči in upokojenci z nizkimi pokojninami, precej je tudi zaposlenih. »Družina z dvema minimalnima plačama in dvema otrokoma v najemniškem stanovanju potrebuje pomoč za preživetje,« stanje na terenu opisuje Marica Štirn. Trenutno so redna opora približno 250 družinam in več kot 70 starejšim.

Ali izboljšanje gospodarske slike v državi vpliva na to, koliko ljudi trka na njihova vrata? »Zdaj hitreje dobijo službo, kot so jo takrat, ko je bila hujša kriza, a kaj, ko mnogi zaslužijo le minimalno plačo. Tako da marsikdo tudi po tem, ko že ima delo, ostane naš uporabnik. Pozna pa se sezonsko nihanje, da je pozimi vedno več prosilcev kot poleti.«

Družine praviloma same poiščejo pomoč, starejše, ki živijo sami in v slabih razmerah, pa pogosto opazijo prostovoljke v svoji okolici. Včasih ljudi v stiski k njim napoti tudi center za socialno delo.

Vsakemu, ki potrebuje pomoč, dajo hrano, kdor izrazi željo, dobi oblačila, ali mu bodo lahko plačali tudi položnice, pa je odvisno od prilivov. »Financiramo se s prostovoljnimi prispevki, manjši delež denarja dobimo na razpisih, denimo v občini,« je povedala Marica Štirn. Ogrevanje je zelo velik strošek za vse uporabnike, vsaj del jim ga poskušajo pomagati pokriti. Družinam želijo olajšati začetek šolskega leta z nakupom potrebščin, organizirajo tudi letovanja za otroke in družine.

Med njihovimi glavnimi donatorji so Škofijska karitas, skladi EU pa tudi več trgovin in podjetij.

Vsi prostovoljci se na seminarjih in na druge načine izobražujejo, kako delati z uporabniki in kako pristopiti k različnim ljudem in njihovim stiskam, pri čemer je glavno vodilo ohranjanje dostojanstva. »Etične vrednote in načela veljajo za vse. To so smernice, ki so osnova za delo pri nas,« je poudarila Marica Štirn, prepričana, kako zelo pomembno je, da ljudje vedo, da jim lahko zaupajo. Barbara Hočevar