»Možnost, da SMC in Desus skočita s tega vlaka norosti«

Opozicijski prvaki LMŠ, SD, Levica in SAB o povezovanju z namenom oblikovanja alternative vladi Janeza Janše.

Objavljeno
07. oktober 2020 14.48
Posodobljeno
07. oktober 2020 17.03
Izhodišče za povezovanje je pobuda Koalicija ustavnega loka, ki jo je nanje naslovil ekonomist Jože P. Damijan. FOTO: Blaž Samec/Delo
Suzana Kos, Barbara Eržen
Suzana Kos, Barbara Eržen
»S skupino državljanov in državljank, ki so se že doslej angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države Slovenije, sem na vodje štirih opozicijskih strank naslovil iniciativo za ustanovitev koalicije ustavnega loka,« je zapisal na svoji spletni strani ekonomist Jože P. Damijan po našem razkritju, da so se predsedniki LMŠ, SD, Levice in SAB z njim včeraj sestali in da je pripravljen prevzeti vodenje vlade kot tehnični mandatar.

»Naše mnenje je, da je dokument dokaj sprejemljiv, saj vsebuje vse, kar vsebujejo naši programi, tako da s tem nimamo pretiranih težav,« je v odzivu štirih predsednikov opozicije povedal Marjan Šarec in navedel, da si želijo, da bi nadaljni pogovori potekali stran od kamer. Prvaka SAB Alenka Bratušek in prvak Levice Luka Mesec sta ob tem izpostavila, da imata za pogovore, ki naj bi na podlagi predlaganih desetih programskih točk Iniciative za ustanovitev koalicije ustavnega loka vodili v sestavo koalicijske pogodbe, že mandat stranke.

Iniciativa, pod katero so podpisani še Spomenka Hribar, Pavle Gantar, Boris A. Novak, Arjan Pregl, Barbara Rajgelj, Slavko Splichal, Slavoj Žižek in Niko Toš, predpostavlja, da je treba ukrepati zdaj in takoj, če hočemo preprečiti Republike Slovenije v iliberalno demokracijo in pot brez povratka.

»Zdaj smo morda s predlogom, ki ga imamo na mizi, korak bližje in dlje, da to skupno idejo o boljši državi skupaj manifestiramo,« pa je dejala voditeljica SD Tanja Fajon.

Vlada koalicije ustavnega loka naj bi bila politična, in ne tehnična. K sodelovanju bodo povabili tudi koalicijski SMC in Desus, ki jima po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek želijo dati »možnost, da skočita s tega vlaka norosti, ki drvi v pogubo«. Prvak LMŠ pa je dejal, da mora vsak priti do spoznanja, kaj je dobro za državo in ljudi. »Računam, da je v teh strankah kanček razuma in se bosta začel zavedati, da pot, v katero drsimo, ni dobra,« je dejal še Šarec.

Čeprav naj bi na sestanku vsi štirje predsedniki soglašali, da bi mandatar lahko postal Jože P. Damijan, pa je na koncu predsednica SAB navedla, da bo mandatar tisti, ki bi bo poleg opozicijskih glasov sposoben dobiti tudi glasove SMC in Desusa.



Naše poročanje o pobudi za poskus zamenjave vlade je, kot kaže, razburilo tudi prvaka SDS Janeza Janšo, saj se je nanj odzval z več čivki. Med drugim ga je zmotilo tudi ime ustavni lok, saj, kot je pojasnil, ta po definiciji zahteva predstavništvo najmanj dveh tretjin volilnega telesa.

Koalicijske stranke – SMC, NSi in Desus –, na katerih poslanske glasove računajo v opoziciji, so za zdaj v svojih odzivih sicer še zadržane oziroma v javnih odgovorih celo nenaklonjene povezovanju. Da so »prezgodaj zakurili žar«, se je šaljivo odzval prvak SMC Zdravko Počivalšek. Poslanka SMC Mojca Žnidarič pa je čivknila, da je scenarijev za oblikovanje nove vlade veliko, tudi njenih režiserjev, a SMC v pogovorih o tem s strankami opozicije ne sodeluje. Poslanka SMC Monika Gregorčič pa je navedla: »Koalicija ustavnega loka? Predlagam ustreznejše ime: Koalicija obupanih.«

Minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin se je odzval, da je NSi vedno pripravljena na pogovor, a da jih zanima program pobude in število glasov, ki bi jih koalicija imela v državnem zboru.

Minister za zdravje in začasni vodja koalicijske Desusa Tomaž Gantar pa je dejal, da zadeva ni vredna komentarja, saj je vsake toliko časa temu podoben predlog v medijih. Zaenkrat še ni slišal za dobro alternativo aktualni vladi, je dodal. Vlada po njegovem v tem trenutku dela dobro in ji je težko očitati napačne poteze.

Deset skupnih točk, ki naj bi bile predpostavka koalicijskega dogovora
  • Nedotakljivost načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno.
  • Zaveza krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države, ter javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe.
  • Učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadanje s pandemijo covida-19.
  • Nedvoumnost in brezizjemnost vladavine prava ter neodvisnost sodstva.
  • Povrnitev veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti.
  • Vlaganje v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe.
  • Stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo.
  • Sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z Zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo.
  • Izdatna krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturinh projektov, financiranih iz evropskih sredstev.
  • Povrnitev in utrditev ugleda Slovenije kot progresivne članice Evropske unije in akterke multilateralnega reševanja svetovnih problemov.