Tipanje terena na bruseljskem odru

Bruselj – Vljudnostni, predstavitveni obiski ob začetku mandata predsednikov vlad niso predvideni za konkretne rešitve pri katerem od odprtih vprašanj. Bolj so namenjeni spoznavanju in izmenjavi stališč.

Predsednik vlade Janez Janša je v odmevnem pismu pred kratkim, pred sodno obravnavo v Luxembourgu, predlagal predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen razmislek, kaj bi v Ljubljani morali narediti, da bi se Bruselj odpovedal tožbi.

Kako bi takšna »poravnava« lahko potekala v praksi, je negotovo. Janševo pismo bi lahko bilo razumljeno tudi kot pritisk na slovensko sodstvo. Kot smo v Delu poročali, je Nemka nato ponudila Sloveniji dialog s predstavniki vplivnega generalnega direktorata za ekonomske in finančne zadeve pri evropski komisiji ob sodelovanju njene pravne službe.

 

Pritisk na sodišča?

Tako bodo pogovori na tehnični ravni. Generalna pravobranilka na sodišču EU je napovedala objavo svojih sklepnih predlogov v začetku septembra. Sodišče naj bi nato odločilo v nekaj prihodnjih mesecih. Časa za zapletene pogovore o kočljivi temi, kot je kriminalistična preiskava v Banki Slovenije glede sanacija bank, torej ni veliko.

Janša je v Bruslju sicer le izrazil zadovoljstvo, da se je evropska komisija pripravljenega pogovarjati o reševanju tega vprašanja. Kakšne bi lahko bile rešitve, ni hotel napovedovati.
 

Slovenija blizu predlogom Bruslja

Janša bo prihodnji teden sodeloval na vrhu EU, ki se bo prvič po februarju sestal s fizično navzočnostjo voditeljev. Prevladuje želja, da bi le sklenili kompromis o proračunu EU in načrtu za okrevanje, a odprtih stvari je še veliko. Pričakovati je, da bodo proračun z nekaj kirurškimi rezi zmanjšali in ustregli skupini štirih bogatih varčnih držav.

Tudi pogojevanje denarja za okrevanje bo vpeljano.Slovenija si želi, da bi bila rešitev čim bliže predlogom evropske komisije. »Vemo, da bo potrebnih nekaj kompromisov,« je povedal Janša.

Drugi slovenski cilj je, da bi bil sporazum sklenjen čim prej. »Grožnje epidemije koronavirusa še niso končane,« je Janša ocenjeval po pogovorih z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom.

Resne naložbe v vojsko

Predsednik vlade je Norvežana seznanil s slovenskim načrtom, da v prihodnjih šestih letih vloži v zmogljivosti oboroženih sil 780 milijonov evrov.

To naj bi izpeljali s posebnim zakonom, ki bi zagotovil predvidljive in vzdržne nabave. Poleg tega financiranje ne bi bilo odvisno od vsakoletnih politično zapletenih pogajanj o proračunu.

Stoltenberg je prepričan, da morajo Slovenija in vse zaveznice nadaljevati krepitev naložb v obrambo. »Varnostni izzivi, ki so bili že pred pandemijo, niso izginili,« je povedal. Niti gospodarske in javnofinančne težave tega gibanja ne bi smele obrniti v drugo smer. Še več, v njegovih očeh so zavezniške vojske na različne načine pripomogle k spopadanju s covidom-19.

Slovenija je že dolga leta med zaveznicami, ki v deležu BDP za obrambo namenjajo najmanj. Po drugi strani je Stoltenberg pohvalil slovensko sodelovanje v misijah in operacije, denimo v KFOR na Kosovu.

Zunanji minister Anže Logar je v Bruslju med drugim opravil pogovore z zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom in vodje poslanske skupine EPP Manfredom Webrom. Osrednja tema pogovorov je bilo predsedovanje svetu EU.