Tír

Samostalnik tir se je po doslej znanih podatkih prvikrat zapisan pojavil v Vodnikovem rokopisnem slovarju (1804–1806), natisnjen pa šele pol stoletja kasneje v Cigaletovem slovarju (1860). V zvezi živinski tir je pomenil »sled, ki se naredi, ko se žene živina«, nato se je pomen razširil na »sled, ki jo pusti kolo vozila, smuči ipd.«.



Govorci sodobne slovenščine ob poimenovanju tir najprej pomislimo na »tirnice, pritrjene v dveh vzporednih črtah na prage«, v specializirani rabi pa je tir opredeljen kot »krivulja, ki jo opiše telo pri gibanju« (npr. v astronomiji). V dnevnopolitičnem dogajanju je v zvezi z načrtovano gradnjo železniške povezave Divača–Koper raba stalne zveze drugi tir, ki pomeni tir, zgrajen ob že obstoječem tiru, tako pogosta, da je že zabeležena v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.



Gradnja 27 kilometrov dolge trase drugega tira je logistični projekt, ki je zaradi težav z zahtevnim terenom, okoljskih standardov, dolgotrajnih postopkov pred gradnjo in velikih stroškov trd oreh za vsakokratno vlado. Ta se trudi vse postopke utiriti v začetek gradnje, vsakokratno opozicijo pa njene odločitve in ravnanje spravljajo iz tira, »vznemirjajo, razburjajo«. Državljani želimo, da se priporočil strokovne javnosti o gradnji ne bi potiskalo na stranski tir in da njihovi dogovori zaradi nasprotujočih si interesov ne bi obstali na slepem tiru. Naj se torej gradnja drugega tira čim prej začne (in seveda zaključi), da se vse spet vrne v normalne tire.

—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar.