Ključni poudarki:
• Milijardo evrov vreden tretji protikoronski zakon gre v petek v DZ.
• Prvi protikoronski zakon pred ustavnimi sodniki.
• V ZDA število smrtnih primerov covida-19 preseglo 100.000.
• V Južni Koreji največ novih primerov koronavirusa v skoraj dveh mesecih.
• Maribor se je razglasil za območje brez okužbe s covidom-19.
• Frankfurtski knjižni sejem bo kljub pandemiji oktobra.
• Toyota aprila prodala za 45 odstotkov manj vozil.
• Nemčija letos verjetno s 6,6-odstotnim krčenjem BDP.
• Okužbo z novim koronavirusom tudi v sredo potrdili pri dveh osebah.
• Milijardo evrov vreden tretji protikoronski zakon gre v petek v DZ.
• Prvi protikoronski zakon pred ustavnimi sodniki.
• V ZDA število smrtnih primerov covida-19 preseglo 100.000.
• V Južni Koreji največ novih primerov koronavirusa v skoraj dveh mesecih.
• Maribor se je razglasil za območje brez okužbe s covidom-19.
• Frankfurtski knjižni sejem bo kljub pandemiji oktobra.
• Toyota aprila prodala za 45 odstotkov manj vozil.
• Nemčija letos verjetno s 6,6-odstotnim krčenjem BDP.
• Okužbo z novim koronavirusom tudi v sredo potrdili pri dveh osebah.
21.50 Evropska komisija prižgala zeleno luč za turistične bone
Premier Janez Janša je danes na twitterju sporočil, da je Evropska komisija prižgala zeleno luč za načrte slovenske vlade o izdaji turističnih bonov. S tem se je odzval na sicer neuradne informacije, da Evropska komisija še preučuje morebitne posledice tega slovenskega ukrepa z vidika evropskih pravil o državnih pomočeh. V Evropski komisiji se glede tovrstnih navedb uradno še niso odzvali. Poudarjajo sicer, da vse ukrepe v kontekstu krize novega koronavirusa obravnavajo prednostno. Državni zbor bo tretji protikoronski sveženj, ki vključuje tudi turistične bone, potrjeval v petek, nato pa bo vlada podrobnosti glede bonov opredelila v uredbi, ki bo pripravljena v prihodnjih dneh. Država naj bi vsem prebivalcem Slovenije izdala bone, ki jih bo mogoče koristiti za plačilo nočitve ali nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. STA
20.30 Sproščanje ukrepov v Franciji
V Franciji se bodo lahko v soboto v okviru sproščanja ukrepov, ki so jih sredi marca uvedli z namenom zajezitve novega koronavirusa, odprli še bari, restavracije in kavarne, čeprav z omejitvami, je danes napovedal francoski premier Edouard Phillipe. Odpravili bodo tudi omejitev potovanj na 100 kilometrov od doma. V barih, kavarnah in restavracijah bo lahko za posamezno mizo največ deset oseb, mize pa bodo morale biti najmanj en meter narazen. Zaposleni bodo morali nositi zaščitne maske, to bo veljalo tudi za goste, ko se bodo gibali. Na območju širše pariške regije, ki je v pandemiji novega koronavirusa najhuje prizadeta v Franciji, bodo lahko gostinci odprli zgolj terase, je napovedal Phillipe po zasedanju pristojnih ministrov, ki so potrdili rahljanje ukrepov. Drugega junija se bodo po vsej državi odprli tudi muzeji in znamenitosti. Tudi tam bo obvezno nošenje mask. Takrat se bodo odprla tudi gledališča, kjer bo treba upoštevati pravila omejevanja družbenih stikov. Zbiranje na javnih krajih medtem ostaja omejeno na največ deset oseb. STA
19.15 Združeni narodi pozivajo k pomoči državam v rozvoju
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na mednarodni videokonferenci o odpravljanju posledic pandemije koronavirusa pozval k finančni pomoči državam v razvoju, ki se same ne bodo uspele spopasti s tem izzivom. Guterres je poudaril, da je človeštvo zaradi pandemije v krizi, kakršne še ni bilo, nanjo pa je treba odgovoriti s solidarnostjo. Ključ solidarnosti je finančna pomoč držav, ki še imajo denar, tistim, ki so bile že prej brez njega. »Številne države v razvoju in države s srednje velikimi dohodki so izredno ranljive in že globoko v dolgovih, ali pa kmalu bodo zaradi globalne recesije. Lajšanje uničujočih dolgov ne sme biti omejeno le na najmanj razvite države, ampak na države v razvoju in države s srednje velikimi dohodki, ki prosijo za pomoč, ko ostajajo brez dostopa do finančnih trgov,« je dejal Guterres. STA
18.20 V zadnjem tendu v ZDA še več kot dodatna dva milijona brezposelnih
Število zahtevkov za nadomestilo zaradi brezposelnosti je v ZDA pretekli teden naraslo za 2,1 milijona, kar pomeni, da so ukrepi proti pandemiji koronavirusa doslej v ZDA od konca marca povzročili izgubo več kot 40 milijonov delovnih mest. Brezposelnih je sicer več, kajti uradna statistika tistih, ki aktivno ne iščejo zaposlitve, ne zajema. Štiritedensko povprečje števila zahtevkov za nadomestilo zaradi brezposelnosti je prejšnji teden naraslo za 760.250 na 22,72 milijona. Odpravljanje ukrepov proti pandemiji, ki se je po zveznih državah ZDA začelo maja, je privedlo do ponovnega zaposlovanja ljudi, ki so bili marca in aprila odpuščeni. Zaposlovanje sicer narašča veliko počasneje, kot je naraščalo ukinjanje delovnih mest. Od izbruha pandemije v drugi polovici marca je zahtevke za nadomestilo vložilo skupaj 40,8 milijona Američanov. STA
17.50 Slovenija bo EU zaprosila za pomoč v obliki zaščitne opreme
Vlada je na današnji seji odločila, da bo zaradi pomanjkanja sredstev za odziv na epidemijo covida-19, glede na epidemiološke razmere in aktualne potrebe, preko mehanizma EU na področju civilne zaščite zaprosila za mednarodno pomoč v obliki osebnih zaščitnih sredstev in zdravstvene opreme. Za to se je odločila, potem ko je obrambno ministrstvo predlagalo, da se glede na aktualno epidemiološko situacijo za mednarodno pomoč v obliki osebnih zaščitnih sredstev in zdravstvene opreme po potrebi zaprosi prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC). STA
15.50 S ponedeljkom dovoljene prireditve do 200 oseb
Od ponedeljka bodo ponovno dovoljene javne prireditve na katerih bo prisostvovalo največ 200 oseb, so danes sporočili na vladni novinarski konferenci. Ponovno se bodo lahko odprli tudi hoteli, fitnesi in velnesi. V šol ese ponovno vračajo tudi učenci četrtih in petih razredov, sredi tedna jim bodo sledili še starješi vrstniki.
15.05 Hrvaška lajša prehode meje za državljane Slovenije
Hrvaški premier Andrej Plenković je danes potrdil, da Hrvaška opušča ukrepe za prehod meje za državljane desetih članic Evropske unije, tudi Slovenije, ki jih je uvedla zaradi pandemije. Minister za turizem Gari Cappelli je dodal, da bodo nova pravila zaživela danes. Notranji minister Davor Božinović je pojasnil, da potnikom iz omenjenih držav na hrvaških mejnih prehodih ne bo več treba navesti posebnega razloga za vstop na Hrvaško, kot je to veljalo v preteklih tednih. Hrvaška bo po njegovih besedah sicer obdržala epidemiološki nadzor nad potniki, ker bodo na meji zabeležili vse osebe, ki bodo vstopile na Hrvaško, pa tudi njihov naslov na Hrvaškem, telefonsko številko in elektronski naslov. Gostom iz drugih držav je priporočil, naj vnaprej pošljejo zahtevane podatke na novo spletno stran entercroatiamup.hr, ki so jo zagnali danes. Na njej je obrazec za napoved obiska v hrvaškem in angleškem jeziku. V prihodnjih dneh pripravljajo aplikacijo v 12 jezikih, tudi v slovenščini. STA
13.00 Na hrvaške otoke in po avtocestah tudi poleti po predsezonskih cenah
Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je danes sporočilo, da so zaradi posledic epidemije bolezni covid-19 agenciji za obalni linijski prevoz naročili preložitev sezonske podražitve cen prevoza na vseh trajektnih linijah v potniškem pomorskem prevozu, sezonsko pa ne bodo podražili niti cestnin za avtoceste, ki so v večinski državni lasti.
Namen odločitve je omogočiti turistične obiske na podlagi obstoječega zunajsezonskega cenika, s čimer bi spodbudili gospodarske dejavnosti in turizem ob jadranski obali in na otokih, so sporočili z ministrstva.
S tem je ministrstvo sledilo pobudi združenja Otoški sabor, ki pa je preložitev podražitve predlagalo samo za hrvaške državljane, ali bodo predsezonske cene veljale tudi za ladijske prevoze in katamarane, z ministrstva niso sporočili.
Hrvaško javno podjetje Hrvatske autoceste (Hac) je že pred tem napovedalo, da v osrednji turistični sezoni ne bodo podražili cestnin na 1112 kilometrov hrvaških avtocest, s 15. junijem pa bodo ukinili tudi mostnino na otok Krk.
12.30 Easyjet bo zaradi krize odpustil tretjino zaposlenih
Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet se bo moral zaradi posledic pandemije, zaradi katere so se ustavila potovanja za letalski potniški promet, odpovedati do 4500 od skupno 15.000 zaposlenih. Easyjet bo zmanjšal tudi floto letal in optimiziral poslovanje.
»Zavedamo se, da je to težaven čas, razmisliti moramo o težkih odločitvah, ki bodo prizadele naše zaposlene, vendar želimo zaščititi toliko delovnih mest, kot jih dolgoročno lahko,« je ob napovedi optimizacije poslovanja in zmanjševanja stroškov pojasnil glavni izvršni direktor podjetja Johan Lundgren, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Easyjet je konec marca prizemljil celotno floto letal, letala pa naj bi se v omejen številu v zrak vrnila sredi junija. »Vendar pri tem pričakujemo, da se bo povpraševanje popravilo zelo počasi,« je dejal prvi mož družbe, ki ocenjuje, da se bodo na raven iz leta 2019 vrnili v približno treh letih.
Letala Austrian Airlines od 15. junija znova v zraku
Letalski prevoznik Austrian Airlines, hčerinska družba nemške Lufthanse, bo po skoraj treh mesecih prizemljitve letal 15. junija znova začel leteti, vendar z manjšimi letali. Lete bo najprej obnovil po Evropi, vključno z Londonom, Parizom in Brusljem, pa tudi v Tel Aviv. Po 22. juniju namerava leteti na 37 destinacijah, s čimer pa bo izkoristil le pet odstotkov zmogljivosti, ki jih je ponujal v istem obdobju lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Letalski prevoznik Austrian Airlines, hčerinska družba nemške Lufthanse, bo po skoraj treh mesecih prizemljitve letal 15. junija znova začel leteti, vendar z manjšimi letali. Lete bo najprej obnovil po Evropi, vključno z Londonom, Parizom in Brusljem, pa tudi v Tel Aviv. Po 22. juniju namerava leteti na 37 destinacijah, s čimer pa bo izkoristil le pet odstotkov zmogljivosti, ki jih je ponujal v istem obdobju lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izbruh covida-19 je uničujoč za svetovni letalski sektor. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je ta teden ocenilo, da bodo imele letalske družbe zaradi pandemije približno 286 milijard evrov izpada prihodkov. Easyjet s krčenjem sledi tekmecem British Airways, Ryanair in Virgin Atlantic, ki so se za zmanjševanje stroškov prav tako podali v odpuščanja zaposlenih. Mnogo letalskih družb je na pragu bankrota, nekatere, npr. nemška Lufthansa, so se za pomoč obrnile na državo.
11.30 Okužbo z novim koronavirusom v sredo potrdili pri dveh osebah
Potem ko so v Sloveniji od 13. maja potrdili po največ eno novo okužbo s koronavirusom na dan, so v sredo drugi dan zapored zaznali dve, bolezen covid-19 pa tudi včeraj ni zahtevala novih žrtev. Opravili so 631 testov, so sporočili z vlade, pozitivna pa sta bila testa v Ljubljani in Sevnici.
Skupno število potrjenih okuženih se je s tem v Sloveniji povzpelo na 1473, od izbruha epidemije je umrlo 108 ljudi. V sredo se je v bolnišnicah zdravilo še sedem bolnikov s covidom-19, od tega dva na oddelku intenzivne terapije. En bolnik je bil odpuščen iz bolnišnice, s čimer se je število hospitaliziranih bolnikov zmanjšalo še 31. dan zapored.
11.00 Avstrijska politika še vedno zadržana glede odpiranja meje s Slovenijo in Italijo
Avstrijska minister za zdravje Rudolf Anschober in ministrica za turizem Elisabeth Köstinger sta še naprej zadržana glede odpiranja meje s Slovenijo in Italijo. V Italiji je kljub izboljšanju glavni vir skrbi epidemiološka situacija, Slovenija pa da omogoča hitro povezavo med Italijo in Avstrijo. Severna soseda naj bi medtem meje z Nemčijo in Švico odprla 15. junija, sredi junija pa tudi s Češko, Slovaško in Madžarsko. V Italiji in v Sloveniji je bila avstrijska zadržanost pri odpiranju meja deležna že številnih kritik in očitkov, če da Avstrija s tem rešuje predvsem svoj turizem.
»Italija je še vedno žarišče, čeprav so se razmere v nekaterih deželah izboljšale in se zelo trudijo,« je za današnjo izdajo časnika Oberösterreichischen Nachrichten povedal Anschober in o sebi dejal, da je velik prijatelj svobode gibanja, a da je treba biti pri Italiji previden.
Zaradi zadržanosti Avstrije se Anschober ne boji nevarnosti diplomatskega zaostrovanje s Slovenijo, ker da je epidemiološka situacija pri odločanju glavni parameter. Kot je dejal, razume, da Slovenija svoje stališče brani z »dobrimi številkami, a dejstvo je tudi, da je mogoče prek Slovenije zelo hitro priti v Italijo«, članek povzema avstrijska tiskovna agencija APA.
Da so zaradi stanja okužb v Italiji še vedno zaskrbljeni, je za časnik Tiroler Tageszeitung danes potrdila tudi ministrica za turizem Elisabeth Köstinger, ki je dodala, da jih je »zelo presenetilo« odprtje meja v Sloveniji. »Če bo število okužb v sosednjih državah spet nizko, nimamo z odprtjem meja nikakršnega problema,« pravi.
Slovenija je sredi maja za državljane EU na meji odpravila obveznost karantene, a je odlok po nekaj dneh spremenila. Kot pravijo v vladi, se zavzemajo za postopno odpiranje. Na seznamu držav, iz katerih je dovoljen vstop v Slovenijo, pa je za zdaj le Hrvaška.
Jutarnji list o manevru Avstrije na škodo Hrvaške
Avstrija bo sredi junija odprla svoje meje z Nemčijo, Švico, Češko, Slovaško in Madžarsko. Hrvaške ob Italiji, Španiji, Grčiji in Sloveniji ni na tem seznamu, piše danes Jutarnji list. Navaja ocene, da Avstrija pod krinko zaskrbljenosti pred morebitnimi novimi uvoženimi primeri novega koronavirusa izvaja diskriminacijsko politiko.
»Iz nekaterih izjav ministrov avstrijske vlade lahko razberemo, da Avstrija ne želi odpreti svojih meja za države, v katerih ni zadovoljive epidemiološke situacije. Glede na to, da je epidemiološka slika na Hrvaškem tako kot v Sloveniji ena najboljših v Evropi, je upravičeno vprašanje, zakaj Avstrijci oklevajo,« je zapisal Jutarnji list.
»Ko pogledamo, da se Avstrija odpira proti državam, iz katerih imajo največji prihod turistov, je jasno, da poskušajo s politično odločitvijo pridobiti največje število turistov, obenem pa preprečiti odhod domačih turistov v države, v katerih ti običajno preživljajo poletne počitnice,« je za časnik ocenil lastnik hrvaške spletne strani za rezervacijo namestitev Istriaselect Danilo Volmut.
Avstrija bo sredi junija odprla svoje meje z Nemčijo, Švico, Češko, Slovaško in Madžarsko. Hrvaške ob Italiji, Španiji, Grčiji in Sloveniji ni na tem seznamu, piše danes Jutarnji list. Navaja ocene, da Avstrija pod krinko zaskrbljenosti pred morebitnimi novimi uvoženimi primeri novega koronavirusa izvaja diskriminacijsko politiko.
»Iz nekaterih izjav ministrov avstrijske vlade lahko razberemo, da Avstrija ne želi odpreti svojih meja za države, v katerih ni zadovoljive epidemiološke situacije. Glede na to, da je epidemiološka slika na Hrvaškem tako kot v Sloveniji ena najboljših v Evropi, je upravičeno vprašanje, zakaj Avstrijci oklevajo,« je zapisal Jutarnji list.
»Ko pogledamo, da se Avstrija odpira proti državam, iz katerih imajo največji prihod turistov, je jasno, da poskušajo s politično odločitvijo pridobiti največje število turistov, obenem pa preprečiti odhod domačih turistov v države, v katerih ti običajno preživljajo poletne počitnice,« je za časnik ocenil lastnik hrvaške spletne strani za rezervacijo namestitev Istriaselect Danilo Volmut.
10.45 Nemčija letos verjetno s 6,6-odstotnim krčenjem BDP
Nemško gospodarstvo se bo letos verjetno skrčilo za 6,6 odstotka in nato prihodnje leto zraslo za 10,2 odstotka, je v najnovejši napovedi ocenil münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Kot je pokazala majska raziskava, podjetja pričakujejo, da se bodo razmere v gospodarstvu po krču zaradi pandemije normalizirale v približno devetih mesecih, je pojasnil vodja oddelka za napovedi pri Ifu Timo Wollmershäuser.
To po njegovih pojasnilih pomeni, da bo gospodarstvo po krepkem 12,4-odstotnem padcu v drugem četrtletju letos okrevalo do sredine prihodnjega leta. Šele takrat bo proizvodnja blaga in storitev dosegla raven, ki bi jo brez koronske krize. V najboljšem primeru bodo podjetja za to potrebovala pet mesecev v najslabšem pa 16. Po prvem scenariju se bo gospodarstvo letos skrčilo za 3,6 odstotka in prihodnje leto okrepilo za 7,4 odstotka, po drugem pa bo gospodarska aktivnost letos upadla za 9,3 odstotka in prihodnje leto zrasla za 9,5 odstotka. Okrevanje bi se v tem primeru zavleklo v leto 2022.
Kot pravijo pri Ifu, bo okrevanje najpočasnejše v letalstvu, sledijo pa turizem, gostinstvo in avtomobilska industrija.
10.25 Toyota aprila prodala za 45 odstotkov manj vozil
Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je aprila med pandemijo covida-19 prodal 472.703 vozil, kar je za 45,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Poleg tega so v Toyoti napovedali, da bodo v tem poslovnem letu, ki se za podjetje konča marca 2021, imeli za 14,9 odstotka manjšo prodajo. Kupci naj bi tako skupaj odpeljali 8,9 milijona vozil, poročilo avtomobilskega velikana povzema nemška tiskovna agencija DPA.
Največji japonski avtomobilski proizvajalec pričakuje, da se bo dobiček iz poslovanja ustavil pri 500 milijardah jenov (4,2 milijarde evrov), kar je za 79,5 odstotka manj kot v lanskem poslovnem letu.
Toyota je podobno kot drugi avtomobilski proizvajalci v več delih sveta zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev pandemije začasno ustavila proizvodnjo. Na Kitajskem je proizvodnjo zagnala proti koncu marca, delavci pa se v tovarne postopoma vračajo tudi drugod po svetu.
Pri Toyoti, največjem japonskem proizvajalcu vozil, so sporočili, da so med pandemijo koronavirusa aprila prodali za dobrih 45 odstotkov manj vozil kot v istem obdobju lani, zaradi koronakrize pa v tem poslovnem letu pričakujejo, da bo dobiček za skoraj 80 odstotkov manjši, kot je bil v prejšnjem. FOTO: Jason Cairnduff/Reuters
10.00 Frankfurtski knjižni sejem bo kljub pandemiji oktobra
Nadzorni svet frankfurtskega knjižnega sejma je v sredo sprejel odločitev, da kljub pandemiji od 14. do 18. oktobra izpeljejo prireditev. Največji knjižni sejem na svetu, ki ga prirejajo od leta 1949, bo v tokratni izdaji ponudil dogodke na sejmišču in po mestu, pa tudi na spletu, piše nemška tiskovna agencije DPA. »Letos je bolj kot kdaj prej pomembno, da sejem bo,« pravi direktor sejma Jürgen Boos.
»Zaradi pandemije koronavirusa je organizacija frankfurtskega knjižnega sejma 2020 povezana z visoko stopnjo negotovosti,« sta v sporočilu za javnost zapisala vodstvo sejma in združenje nemških knjigotržcev. Domnevajo namreč, da bo oktobra še vedno veljala vrsta omejitev glede organizacije dogodkov.
Medtem ko se na knjižnem sejmu običajno predstavi okoli 7500 razstavljavcev iz več kot stotih držav, naštejejo pa okoli 300.000 obiskovalcev, bo po napovedih organizatorjev letos potekal nekoliko drugače, saj bo ključna naloga, kako zagotoviti varnost obiskovalcev, razstavljavcev in zaposlenih. Stojnice bodo večje in prehodi širši, poleg tega ne bo velikih odrov. Večje dogodke bodo organizirali zunaj sejmišča ali na spletu. Število obiskovalcev bo omejeno, bo pa sejem, kot doslej, konec tedna odprt za širšo javnost. Kako se bo predstavila letošnja častna gostja Kanada, še ni določeno.
09.45 Maribor se je razglasil za območje brez okužbe s covidom-19
Ker je minilo 28 dni, ko med prebivalci Maribora ni bilo potrjenega nobenega novega primera koronavirusa, je župan Saša Arsenovič sporočil, da je Maribor od danes uradno območje brez okužbe. Zadnjo so v mestu potrdili 30. aprila.
Obdobje 28 dni predstavlja dvakratno inkubacijsko dobo tega novega virusa. Če v tem času ni novih primerov, to po zdravstveni definiciji pomeni, da je to območje brez okužbe, izpostavljajo na mariborski občini. Župan se je v nagovoru po facebooku zahvalil vsem meščankam in meščanom, da so upoštevali zaščitne ukrepe, ter vsem službam, ki so sodelovale v soočanju z novim koronavirusom.
V Mariboru so od 5. marca, ko je bil pri zaposlenem v UKC potrjen prvi primer, skupaj potrdili 28 okužb, kar je po mnenju župana uspeh za tako veliko mesto. »S svojim zgledom smo bili dober primer ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To mi daje upanje, da bomo skupaj uspeli tako složno narediti tudi ne le ekonomski preboj, ampak tudi razvoj našega čudovitega mesta,« je dejal Arsenovič.
V UKC Maribor imajo le še enega bolnika s covidom-19, na vrhuncu epidemije konec marca je bilo hospitaliziranih 34. Skupaj so uspešno oskrbeli 94 bolnikov in jih prepustili v domačo oskrbo, 12 jih je umrlo.
09.15 V Južni Koreji največ novih primerov koronavirusa v skoraj dveh mesecih
Iz Južne Koreje ob vračanju življenja v normalne tirnice danes poročajo o najvišjem številu novih okužb z novim koronavirusom v skoraj dveh mesecih. V zadnjem dnevu so okužbo potrdili pri 79 ljudeh, že dan prej so poročali o 40 novih primerih. Pristojni si prizadevajo zajeziti nova žarišča, ki vzbujajo skrb pred drugim valom okužb. Kar 69 nazadnje potrjenih je povezanih z izbruhom v skladišču spletne trgovine Coupang v mestu Bucheon zahodno od Seula, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V samoizolaciji je približno 4100 zaposlenih in obiskovalcev poslopja, doslej so jih testirali že več kot 80 odstotkov. Kot je dejal namestnik zdravstvenega ministra Kim Gang Lip, pričakujejo, da bo število pozitivnih primerov še naraslo.
Skupaj z najnovejšimi okužbami so jih doslej v državi potrdili 11.344, umrlo je 269 ljudi.
08.30 V ZDA število smrtnih primerov covida-19 preseglo 100.000
Število potrjenih smrti zaradi koronavirusne pljučnice covid-19 je v ZDA v sredo preseglo 100.000, z novim koronavirusom pa je bilo po podatkih Univerze Johna Hopkinsa okuženih že 1,7 milijona Američanov. Na mejnik v črni statistiki se je odzval demokratski predsedniški kandidat Joe Biden, predsednik ZDA Donald Trump pa ga na Floridi, kjer je čakal na prvo izstrelitev astronavtov v vesolje z ameriških tal po letu 2011, ni omenjal. Iz Bele hiše pa so sporočili, da Trump moli z vsemi, ki žalujejo za svojci, ki so umrli zaradi te kuge brez primere.
Biden je v videosporočilu Američanom, ki so izgubili najbližje, dejal, da z njimi žaluje vsa država, in spomnil na lastno bolečino ob izgubi ožjih družinskih članov. Bidnova prva žena in hčerka sta umrli leta 1972 v avtomobilski nesreči, njegov sin Beau pa je umrl za možganskim tumorjem leta 2015, star 46 let.
Mimogrede je ošvrknil še Trumpa, ko je spomnil na študijo Univerze Columbia, da če bi socialno distanciranje v ZDA uvedli le teden dni prej, bi lahko rešili 36.000 življenj. Trump je to študijo zavrnil in Columbio označil za sramotno liberalno ustanovo.
Predsednik ZDA Donald Trump ob prihodu na Florido, kjer si je nameraval ogledati prvo izstrelitev astronavtov v vesolje z ameriških tal po letu 2011, ni nosil zaščitne maske, prav tako ni komentiral, da je v ZDA število smrtnih žrtev zaradi covida-19 včeraj preseglo mejnik 100.000. Zaradi okužbe je tako umrlo že več Američanov kot v korejski, vietnamski in iraški vojni od leta 2003 do 2011 skupaj. FOTO: Leah Millis/Reuters
V ZDA je v maju za covidom-19 povprečno umrlo 1400 prebivalcev na dan, kar je 600 manj kot aprila, v treh mesecih pa je zaradi okužbe umrlo več Američanov kot v korejski, vietnamski in iraški vojni od leta 2003 do 2011 skupaj in več kot zaradi aidsa od leta 1981 do leta 1989.
Po smrtnih primerih na število prebivalcev so ZDA osme na svetu s tremi mrtvimi na 10.000 ljudi. Belgija je prva z osmimi, sledijo Španija, Velika Britanija in Italija.
07.45 Prvi protikoronski zakon pred ustavnimi sodniki
Ustavno sodišče bo danes obravnavalo pobudo nevladnih organizacij za oceno ustavnosti prvega protikoronskega zakona. Čeprav vlada trdi, da pobudniki z iztekanjem veljavnosti zakona ostajajo brez pravnega interesa, se ti s tem ne strinjajo.
Društvo za sonaravni razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra – inštitut za ohranjanje naravne dediščine so v začetku maja vložili pobudo za oceno ustavnosti členov noveliranega prvega protikoronskega zakona s področja gradnje objektov, ki zadevajo pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, omogočajo začetek gradnje še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja in dvigujejo zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj.
Čeprav vlada zagovarja stališče, da je s 15. majem preklicala epidemijo, kar pomeni, da se veljavnost ukrepov, zoper katere je vložena predmetna pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, z 31. majem izteka in da so »pobudnice s preklicem epidemije izgubile pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti omenjenih delov zakona«, pa v predlogu tretjega protikoronskega zakona predvideva, da se vsi ukrepi, ki jih predvidevajo domnevno sporni členi prvega protikoronskega zakona, podaljšajo do 31. decembra 2021. Poleg tega Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij opozarja, da so posledice zakona lahko že nastale in da bi jih bilo treba sanirati, če bi sodišče ugotovilo, da so bile sprejete na podlagi neustavnih določil.
06.45 Milijardo evrov vreden tretji protikoronski zakon v petek v DZ
Odboru DZ za delo je v nadaljevanju torkove maratonske seje uspelo dokončati obravnavo predloga tretjega protikoronskega zakona, ki predvideva za milijardo evrov ukrepov za pomoč pri zagonu gospodarstva po epidemiji in je nadaljevanje prvih dveh protikoronskih zakonov.
Po štirinajsturni obravnavi v torek je v sredo razprava trajala še tri ure in pol, s sprejetjem zakona pa se mudi, saj se veljavni ukrepi za pomoč iztečejo 31. maja. V DZ ga bodo potrjevali predvidoma jutri.
Nosilni ukrep je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za delodajalce, ki najmanj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela, podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo pa zakon predvideva samo za turizem in gostinstvo ter povezane dejavnosti, kot so organiziranje razstav, specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost ter umetniško uprizarjanje.
Turističnemu gospodarstvu se obeta pomoč tudi v obliki bonov, ki jih bo država izdala vsem prebivalcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, rojenim do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajšim pa v višini 50 evrov. Porabiti jih bo mogoče do konca leta za plačilo prenočišča ali prenočišča z zajtrkom v turistično-nastanitvenih objektih: počitniški domovi, turistične kmetije, zasebne sobe, planinski domovi, mladinska prenočišča, kampi in druge nastanitve za krajši čas.
V skladu s sprejetim dopolnilom koalicije pa bodo prenosljivi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej od starih staršev prek otrok do vnukov, med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki.
Preberite še:
Turistični boni vzbujajo tudi pomisleke
Turistični boni vzbujajo tudi pomisleke
Predlog zakona prinaša državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja ter pomoč prevoznikom, žičničarjem in kmetom. Približno 125 milijonov evrov je predvidenih za zdravstvo, ker v času epidemije ni moglo izvajati velikega dela storitev, do kriznega dodatka pa bodo zdaj upravičeni tudi vpoklicani pripadniki civilne zaščite, zasebni izvajalci institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.
Vlada pri predlogu tretjega protikoronskega zakona ni upoštevala predlogov gospodarstva, naj zaradi zaostrenih razmer in za ohranitev delovnih mest subvencioniranje čakanja na delo podaljša za vse gospodarske panoge. Do konca junija bo ukrep veljal le za gostinstvo in turizem ter povezane dejavnosti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Predlog tretjega protikoronskega paketa podaljšuje še ukrepe na področju gradbene zakonodaje, s katerimi je vlada v začetku maja zaostrila pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, saj opoziciji ni uspelo doseči, da bi ta člen črtali.
Organizatorji športnih prireditev, ki teh zaradi epidemije niso mogli izvesti, bodo lahko imetnikom vstopnice izdali vrednotnico v enaki vrednosti. Opoziciji je pri tem skoraj uspelo, da bi enako veljalo tudi za koncertne in kulturne prireditve.