Tiskane izdaje
Delež visoko izobraženih tujcev se je zvišal v praktično vseh članicah OECD in EU, v povprečju za sedem odstotnih točk v zadnjem desetletju, piše v več kot 300 strani dolgem poročilu, ki sta ga pripravila OECD in evropska komisija, obravnava pa 74 indikatorjev integracije. Med ugotovitvami je tudi ta, da kljub napredku številni priseljenci s svojo izobrazbo niso dobili boljše zaposlitve – kar 42 odstotkov državljanov tretjih držav v EU je preveč kvalificiranih za delo, ki ga opravljajo.
Priporočamo tudi:
Reportaža Boštjana Videmška med begunci v Grčiji: »V vojni je lažje. Ko pade bomba, umreš. In to je to«
Reportaža Boštjana Videmška med begunci v Grčiji: »V vojni je lažje. Ko pade bomba, umreš. In to je to«
Delež državljanov tretjih držav [Delo Infografika]
Slabše izhodišče
Tudi relativna revščina je danes med imigranti bolj razširjena, kot je bila leta 2007, s tem da se razkorak med njimi in domačini pri tem indikatorju še povečuje. Približno 14 odstotkov prebivalcev EU, ki so bili rojeni drugje, poroča o izkušnjah diskriminacije zaradi etnične pripadnosti, državljanstva ali rase. Skoraj tretjina tujcev iz tretjih držav v Evropi pravi, da je večina prebivalcev njihovega naselja istega etničnega porekla, kot so oni. Ta segregacija je najbolj opazna v Belgiji in na Nizozemskem.
Tudi v šolanju mladi v zadnjem desetletju dosegajo boljše rezultate, manj jih predčasno zapusti šolske klopi in več jih doseže višjo stopnjo izobrazbe, a v Evropi kljub temu še zaostajajo za vrstniki, ki nimajo migrantskega ozadja. Med tujci iz tretjih držav v EU, starimi med 15 in 64 let, jih je 19 odstotkov oziroma 2,6 milijona končalo le osnovno šolo, kar je štirikrat več, kot je ta indikator med rojenimi v EU.
Medtem ko je delež zaposlenih moških v OECD približno enak med domačini in priseljenci, je pri ženskah v Evropi opazna razlika – med tistimi, ki so prišle od drugod, je v povprečju šest odstotkov manj zaposlenih v primerjavi s tam rojenimi, razkorak pa je posebej velik v Franciji in Belgiji (14 odstotkov) ter na Nizozemskem (17 odstotkov). Za priseljenke je značilno, da pogosteje delajo za krajši delovni čas oziroma na slabše plačanih delovnih mestih, posebej v južni Evropi in Sloveniji, kjer je 30 odstotkov tujk, ki imajo službo, v nizko kvalificiranih poklicih. Tudi nasploh migranti pogosteje opravljajo dela, za katera se zahteva manj usposabljanja – v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem in Norveškem zasedajo več kot 40 odstotkov tovrstnih delovnih mest, v Švici in Luksemburgu pa kar 60 odstotkov.
Delež visoko izobraženih tujcev se je v zadnjem desetletju zvišal. 42 odstotkov državljanov tretjih držav je preveč kvalificiranih za delo, ki ga opravljajo. V EU 39 odstotkov tujcev iz tretjih držav živi v relativni revščini.
Veliki izzivi v EU
V EU živi 58 milijonov migrantov, od tega je 21,6 milijona državljanov tretjih držav. Ti predstavljajo 4,2 odstotka prebivalstva EU, skoraj četrtina živi v Nemčiji, 16 odstotkov v Italiji, 14 odstotkov v Franciji, v Španiji in Veliki Britaniji pa po 11 odstotkov. V zadnjih desetih letih se je delež tujcev najbolj povečal na Švedskem in v Sloveniji, najbolj zmanjšal pa v Latviji in Estoniji. Skoraj polovica državljanov tretjih držav biva v EU že vsaj deset let.
V državah EU je v povprečju zaposlenih 55 odstotkov priseljencev, delež zaposlenih domačinov pa je 68 odstotkov. Skupaj je v EU zaposlenih 8,8 milijona ljudi, ki niso državljani EU, več kot 10,5 milijona pa je delovno aktivnih. Več kot devet odstotkov vseh brezposelnih v EU je iz tretjih držav, en milijon pa je samozaposlenih.
Kar 5,7 milijonov tujcev iz tretjih držav živi v EU v relativni revščini, kar pomeni 39 odstotkov. V Belgiji, Španiji, na Nizozemskem in Švedskem pa ta delež doseže skoraj polovico.
