Tiskane izdaje
O svoji odločitvi je hrvaška predsednica osebno obvestila skrajno desno usmerjenega novinarja Velimirja Bujanca. Deloma zaradi načina, kako se je to izvedelo, deloma pa tudi zaradi vsebine omenjene odločitve se je dodatno zaostrila napetost med vlado in predsednico. Ministrica za zunanje zadeve Marija Pejčinović Burić je opozorila, da je prav predsednica na nedavni generalni skupščini ZN »sporni« sporazum pohvalila kot dober in generalnega sekretarja ZN obvestila, da se bo zagotovo udeležila sestanka v Maroku. Ministrstvo je v zvezi s tem medijem posredovalo celotno korespondenco, ki to potrjuje, predsednica pa je na to zgolj odgovorila, »naj se umirijo«. Iz vlade trdijo, da se je kakofonija zgodila po njeni krivdi, premier Plenković pa jo je celo pozval, »naj sama pojasni, zakaj je spremenila svoje stališče«. Kar zadeva njega osebno, je še dejal, pa »ne razume, zakaj neobvezujoči sporazum povzroča takšno razburjenje in histerijo med vedno istimi strankami. Vse to je déjà vu.«
Dubrovniško pravilo
Kolinda Grabar-Kitarović ni ničesar dodatno pojasnila. In medtem ko Trump, Kurz in Orbán trdijo, da se s tem sporazumom »migracije uvrščajo v rang človekovih pravic in se jih s tem celo spodbuja, državam, ki migrante sprejemajo, pa nalaga velikanske obveznosti«, je hrvaška predsednica polemiko z vlado sklenila z besedami, da ona tega »sporazuma niti ne podpira niti ne zavrača«. Tudi to je déjà vu, saj se ta nekdanja diplomatka ravna po starem dubrovniškem pravilu: »Z vsakim lepo, a z nikomer iskreno.« Naj spomnimo, v družbi izraelskega predsednika se je hrvaška predsednica hvalila s hrvaškim protifašističnim gibanjem, v Argentini, ki je zagotovila zatočišče številnim ustašem, pa se je hrvaškim domoljubom zahvalila za gostoljubje. Trumpa občuduje, pa tudi s Putinom je v dobrih odnosih. Srbskega predsednika Aleksandra Vučića vedno sprejme kar se da prijazno, hkrati pa je protestirala, ko so otrokom delili čokolade, izdelane v Srbiji.
Po odmiku predsednice od marakeškega sporazuma zdaj v Hrvaški naraščata protimigrantska histerija in poplava lažnih novic o migrantih, ki menda oblegajo hrvaško mejo. Tako se je v medijih pojavila novica o migrantu, ki naj bi v Makedoniji ubil pet ljudi, pozneje pa se je izkazalo, da v tistem času sploh ni bilo nobenega umora. Že prej omenjenemu novinarju Bujancu je eden od »strokovnjakov« trdil, da migranti, »okuženi z aidsom, posiljujejo in terorizirajo ves svet«. Trditve neke gospe, ki so bile objavljene na facebooku, da sta oče in hči nahranila migranta, on pa se je nato vrnil s še petimi prijatelji, ki so vsi posilili deklico, je policija razglasila za navadno izmišljotino. Neresnične so bile tudi trditve nekega delavca, ki ga ni bilo na delo, opravičil pa se je s tem, da ga je na poti tja napadel migrant. Zaradi širjenja neresničnih podatkov si je prislužil kazensko prijavo. Hkrati vse do zdaj niso kaznovali saborskega poslanca Ivana Pernarja, ki trdi, da »migranti kuhajo odsekane glave deklet«. Nekaj najbolj grotesknega pa se je zgodilo v Samoboru. Gospa, ki je v krajevni samopostrežni trgovini videla nekaj temnopoltih ljudi, je poklicala policijo, ker je bila prepričana, da je zalotila ilegalne migrante. Nato pa se je ugotovilo, da gre za zaposlene iz bližnjega podjetja Rimac avtomobili, katerega lastnika Mateta Rimca, ki je zaslovel kot proizvajalec hitrih električnih avtomobilov, je prestižni MIT pred tremi dnevi uvrstil med 35 najboljših svetovnih inovatorjev.
Seveda so tudi med migranti nasilni posamezniki. V nedavnem poskusu preboja čez mejo pri Veliki Kladuši so migranti policiste obmetavali s kamenjem. Obravnavali so tudi nekaj kraj in vdorov v počitniške hiše na poti iz BiH proti Sloveniji. Pomanjkanje empatije po svoje povzroča tudi dejstvo, da gre v glavnem za mlade moške, ki ne prihajajo iz Sirije, kjer divja vojna, temveč večinoma iz Irana in Pakistana.
Razpoka
S svojo odločitvijo, da ne bo odpotovala v Marakeš, se je poskušala Kolinda Grabar-Kitarović očitno prikupiti desnici, ki se hoče uveljaviti in utrditi svoje vrste s protimigrantsko politiko. Predsednico čez leto dni čakajo volitve, če bi sodili po najnovejših anketah, pa ji uvrščanje ob skrajno desnico ne bo kaj dosti koristilo. Podpora, ki jo ima med ljudmi, se je zmanjšala za celo pet odstotkov, medtem ko se podpora Plenkoviću in HDZ povečuje. Če se bo nadaljevalo zaostrovanje med njo in vlado, se lahko zgodi, da bo ostala brez podpore HDZ, to pa bi lahko bil konec njene politične kariere. Če upoštevamo njena dosedanja »ovinkarjenja«, pravzaprav ni nič čudnega, da se noče več izrekati o »spornem« sporazumu.
