Tiskane izdaje
Podatki o poteku epidemije so v Istri spodbudni. V vseh štirih občinah je bilo opravljenih 763 brisov, od katerih je bilo 21 pozitivnih na okužbo. Le nekaj kilometrov stran, na drugi strani slovensko-italijanske meje, ki je sicer zaprta, pa je slika povsem drugačna. Po podatkih civilne zaščite Furlanije - Julijske krajine, ki jih je včeraj povzel Primorski dnevnik, je okuženih na Tržaškem 735, pri čemer se je to število v zadnjem tednu povečalo za 97. To je zdaj največje žarišče v Furlaniji - Julijski krajini. Oblast razmišlja celo o uvedbi »bolnišnice na vodi«, kar pomeni, da bi bolnike s covidom-19 preselili na eno od praznih potniških ladij.
Žarišča v italijanskih bolnišnicah
Kolander Bizjakova meni, da je težava v Italiji slabo razvito primarno zdravstvo, zato se je okužba že januarja, ko o koronavirusu še ni bilo veliko znanega, začela hitro širiti po bolnišnicah, nato pa še v domovih za ostarele, kjer so prepovedali obiske šele v drugi polovici marca (pri nas že februarja).
Relativno malo okužb v slovenskem obmejnem pasu je morda treba pripisati tudi večji ozaveščenosti ljudi ob spremljanju poteka epidemije na drugi strani meje. »Tudi v zdravstvenih ustanovah pri nas strogo upoštevamo vsa pravila o triažiranju pacientov, vsak ima dostop do svojega zdravnika po telefonu, ločujemo potencialno okužene od drugih, poleg tega v vseh ambulantah veljajo stroga pravila o zaščitni opremi,« zatrdi.
Prehodi na delo čez mejo
»Kljub zaprtju meje še vedno veliko ljudi hodi iz ene države na delo v drugo. Največja težava so negovalke, ki oskrbujejo starejše ljudi na Tržaškem,« meni Milan Krek, predstojnik koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Številne negovalke namreč delajo v domovih za starejše, kjer se virus še naprej nezadržno širi, v zadnjem obdobju je zaradi covida-19 umrlo veliko ljudi. Tveganje za okužbe je torej visoko, s tem pa obstaja možnost za širjenje virusa na njihove družinske člane v Sloveniji in naprej v okolico.
»Tudi ob morebitni prihodnji sprostitvi omejitvenih ukrepov bo morala med ljudmi zaživeti zavest, da so previdni in da skrbijo za varnostno razdaljo ter se zaščitijo z masko, posebno če vstopajo na območja, kjer je virus bolj prisoten,« opozarja Krek.
»Podatki pri nas res niso preveč spodbudni, a tudi niso alarmantni, saj se razmere počasi umirjajo,« pravi tržaški pulmolog Marijan Nabergoj. Pojasnil je, da imajo težave predvsem v domovih za starejše, med katerimi opravljajo sistematične nadzore, število okužb se hitro povečuje, medtem ko jim je po njegovih besedah v širši populaciji virus uspelo omejiti. »Bolnišnice so začele normalno delovati, kapacitet je dovolj na intenzivnih oddelkih, zato menim, da je kriza zdaj pod nadzorom,« sklene.
