Vrnitev v 60. leta, na italijanske počitnice

Še preden je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen Evropejcem poslala pozitivno sporočilo, da bodo »našli pametne rešitve za počitnice, morda nekoliko drugačne, z drugimi higienskimi ukrepi in malo več fizične razdalje med ljudmi«, je italijanska oblast pri svojih državljanih že vzbudila kanček upanja z napovedjo, da bodo naredili vse, da se bodo Italijani tudi letos lahko vrnili na domače plaže.

Italija naj bi s 4. majem prešla v drugo fazo koronakrize, ko bodo ukrepe za zajezitev širjenja okužb še nekoliko razrahljali, kaj to pomeni za turizem, še nihče ne ve natanko. Oblasti so sicer zagotovile, da bodo naredile vse, da bodo domači gostje lahko dopustovali doma, tudi s poležavanjem na plaži. »Naš cilj je, da plaže odpremo, ampak najprej je treba zagotoviti varne razmere tako za goste kot za zaposlene,« je za Corriere della Sera poudaril predsednik združenja kopališč oziroma kopaliških podjetij (Assobalneari) Fabrizio Licordari.



Na natančna navodila, kako to zagotoviti, kakšnih 30.000 podjetij s 300.000 zaposlenimi še čaka, čeprav bi se morali lotiti investicij. Že priprava običajne kopalne sezone vzame dva meseca. Epidemiolog Pier Luigi Lo Palco je prepričan, da bodo plaže z lokalnim turizmom in brez gostov iz tujine obvladljive. Da pa bo treba ohranjati medsebojno razdaljo in se izogibati množicam; poseben režim bo nujen na točkah srečevanja, kot so bari in vhodi, treba bo nositi maske in skrbeti za higieno rok. Če bo vročina kaj imela pri upočasnjenem širjenju virusa, bo to predvsem zato, ker se v toplih mesecih biva večinoma na prostem, je poudaril.



Upravljavci kopališč se zavedajo, da plaž ne bo mogoče tako na gosto posejati z ležalniki in senčniki kot v prejšnjih poletjih, da bo plaža, ki je doslej premogla okoli 200 sončnikov, teh zdaj lahko imela največ polovico manj, če ne samo med 70 in 80 odstotki. Licordari meni, da bodo gostje za postrežbo v baru na plaži stali v vrsti, kot je zdaj že prešlo v navado pred supermarketi, ter da bodo obvezne tudi maske, vsaj na poti od ležalnika do bara in restavracije, potrebna bo reorganizacija območij in prostorov, kar pa bo treba zelo dobro preštudirati. Eno od zagotovil za boljše obvladanje razmer je tudi vstop na podlagi rezervacije.
 

Plaže in kampi covid-19 free?

V italijanskih medijih je bila med predlogi za varno poležavanje na plaži v času koronakrize te dni med najpogosteje navajanimi (papirnata) rešitev, ki jo je za lastno promocijo predstavilo podjetje Nuova Neon iz bližine Modene, v katerem izdelujejo pregradne stene iz pleksi stekla za banke, lekarne in druge dejavnosti, ki so že odprle vrata (tudi) svojih fizičnih poslovalnic ali jih šele bodo. Zamislili so si kockaste ograde iz pleksi stekla, velikosti 4,5 x 4,5 metra ter visoke dva metra, ki bi senčnike z ležalniki delile v nekakšne separeje. A v resnici niso navdušile niti mož iz kopališkega posla. Licordari je dejal, češ, kdo bi si želel v takšno plastično ogrado v poletni vročini in da plaža vendarle simbolizira svobodo.

Med ukrepi za zagotovitev varnosti naj bi bilo zaprtje območij za igro otrok, plaže naj bi tudi razkuževali ..., še bolj aktualna pa bo najbrž postala v zadnjih letih priljubljena možnost naročanja hrane in pijače na daljavo – po mobilnem telefonu. Tako se je mogoče izogniti vrstam pred bari in srečevanjem po plaži, hkrati pa se ni treba odreči uživanju ob kosilu, aperitivu ali sladoledu z bolj jasnim pogledom na morje.



Po poročanju La Repubblice naj bi Italija po najbolj črnogledih napovedih od 103 milijone tujih turistov teh na koncu naštela le 32 milijonov, izgube pa se bodo štele v milijardah evrov. Zapisali so, da se bodo Italijani tako vrnili v 60. leta, na italijanske počitnice, tudi v svoje počitniške hiše. Župan Cecina Samuele Lippi, letoviškega mesta na obali Ligurskega morja, razmišlja celo o začasni delitvi plaž in kampov na tako imenovane covid-19 free, torej za tiste, ki so na testu negativni oziroma so (že) imuni, ter na vse druge, ki testov niso opravili.



Zaveda se, da bo ta (z družbenega vidika sicer sporni) model zelo težko uresničiti, a da so mu izzivi všeč, to pa bi bila nekakšna dodana vrednost njihove turistične ponudbe. Kar zadeva neurejene plaže, v nekaterih krajih razmišljajo, da bi jih del zaprli oziroma omejili njihovo uporabo, na odprte pa poslali nadzornike ali mestne redarje oziroma povečali število koncesij, s čimer bi nadzor nad številom obiskovalcev in ustreznim obnašanjem izvajali kopališki podjetniki. Na tirenski obali na območju Capalbia, kamor hodijo tudi znani Italijani, v omejevanju števila kopalcev ne vidijo težav, čeprav imajo kar 13 kilometrov plaže – a le tri dostope.


 

V kočah ni mogoče zagotoviti varnosti

Četudi pri hotelirskem združenju (Federalalberghi) zagotavljajo, da so hoteli in namestitve pripravljeni na rezervacije in bo te mogoče ob morebitnem vnovičnem poslabšanju razmer tudi brez težav odpovedati, se v večini od 27.000 italijanskih hotelov še vedno odločajo, ali jih bodo odprli, medtem ko čakajo na pravila pristojnih za zagotavljanje varnih razmer.

Bo pa letošnje koronapoletje v italijanskih gorah zagotovo minilo brez nočnega gostoljubja planinskih koč. Podpredsednik italijanske planinske zveze (CAI) je za La Repubblico izjavil, da bo »letošnje poletje v gorah takšno, kot ga še nismo videli. Bojim se, da bodo tako kot po drugi svetovni vojni koče v visokogorju zaprte. Izletniki in alpinisti si bodo morali organizirati dnevne ture oziroma se opremiti s šotori, spalnimi vrečami in hrano v nahrbtnikih.« CAI upravlja 373 postojank, vštevši še bivake in hostle, se njihovo število poveča na 715, in skupno skoraj 18.600 postelj. Še kakšnih 35.000 jih ponujajo zasebne namestitve. Turizem v italijanskih hribih prinaša 80 odstotkov dohodkov.

Koronavirus ogroža ekonomsko preživetje več kot pet tisoč družin skrbnikov koč, reševalcev in gorskih vodnikov, saj pri obiskovalcih gora ni mogoče zagotoviti zdravstvene varnosti. Koče niso hoteli, tesne stike je nemogoče preprečiti: spi se v skupnih sobah, stranišča so skupna, kuhinje majhne, za eno mizo se prehranjuje več ljudi. Zaradi tega od 20. junija ne bodo več mogle biti odprte ponoči, še vedno pa upajo, da bi ob lepem vremenu obiskovalcem lahko ponudile vsaj pijačo in jedačo, ki bi jo ti lahko zaužili na odprtem.

Med skrbniki tako v Apeninih kot v Alpah je upanje krhko. Mnogi ne bodo mogli plačati najemnin, če jih bodo lahko, ne vedo, kako bodo preživeli družino. Koče zaradi ekstremnih razmer, v katerih stojijo, zahtevajo tudi stalno vzdrževanje. Aktivirali so že poseben fond za skrbnike v težkih razmerah, vendar ta ne zadostuje. Če bo sezona izgubljena, bo po besedah Montija morala na pomoč priskočiti še vlada. Koče niso samo postojanke za goste, ampak tudi prva pomoč v primeru nesreč.