Upokojenci imajo težave pri dostopu do zdravnika

V Sindikatu upokojencev Slovenije od ZZZS pričakujejo zagotovitev pravočasne in kakovostne zdravstvene oskrbe.

Objavljeno
10. avgust 2020 12.00
Posodobljeno
11. avgust 2020 11.42
»Upoštevati bi morali, da se vsi niso zmožni naročiti pri zdravniku prek spleta,« so opozorili v sindikatu upokojencev. FOTO: Tadej Regent
V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) opozarjajo, da ima veliko njihovih članov hude težave pri naročanju pri osebnih zdravnikih in specialistih. V osebni stik z zdravstvenimi delavci pa pacienti zaradi razsajanja covida-19 ne morejo priti.

Na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) oziroma direktorja Marjana Sušlja so naslovili javno pismo, v katerem opozarjajo, da imajo mnogi pacienti, še posebno starejši, pri naročanju in sploh v kontaktiranju z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci nepremostljive ovire. »Zavedamo se, da so trenutno posebne razmere, vendar te ne morejo biti izgovor za to, da zavarovanke in zavarovanci ne morejo pravočasno priti do zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo,« pravi predsednica SUS Francka Ćetković.

ZZZS sprašujejo, kdaj bo uresničil svoje poslanstvo, da bodo zavarovanci oziroma pacienti zares v središču zdravstvenega sistema? Kdaj bo zavod postal takšna zavarovalnica, ki bo tudi zares v pomoč zavarovancem pri uresničevanju njihovih pravic do pravočasne, kakovostne, dostopne in varne zdravstvene oskrbe?

  • Veliko pacientov ima težave z naročanjem pri zdravnikih.
  • ZZZS: Oblike naročanja na zdravstvene storitve določa pravilnik.
  • V SUS pričakujejo odziv na predloge o kadrovskih normativih v zdravstvu.


V ZZZS so zaskrbljeni


Na ZZZS pravijo, da so ob tem javnem pismu zaskrbljeni. Pojasnjujejo, da oblike naročanja na zdravstvene storitve natančno določa pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki ga je minister za zdravje sprejel na podlagi zakona o pacientovih pravicah.

Na ZZZS odgovarjajo, da bodo izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni nemudoma pisno pozvali, naj z ustreznimi organizacijskimi ukrepi omogočijo boljšo odzivnost na telefonske klice in na spoštovanje navedenega pravilnika.


Pravilnik med drugim določa, da mora izvajalec omogočiti tudi telefonsko naročanje, in sicer v okviru ordinacijskega časa, najmanj dve uri na dan, v preostalem ordinacijskem času in zunaj njega pa z obveščanjem o terminu za naročanje in o drugih oblikah naročanja, in sicer prek avtomatskega telefonskega odzivnika. V primeru nedosegljivosti v tem obdobju mora izvajalec pacientu zagotoviti povratni klic še isti dan ali najpozneje naslednji delovni dan.

V SUS opozarjajo, da je v strateškem dokumentu ZZZS zapisano, da bo zavarovalnica izboljšala informiranje in zmanjšala neenakost med zavarovanci z učinkovitim informiranjem o storitvah in njihovih izvajalcih z nadgradnjo spletnih strani, s povečano prisotnostjo na družbenih omrežjih, z nadgradnjo telefonskega komuniciranja in razširitvijo funkcionalnosti klicnih centrov v multimedijski center.


Poziv k večji odzivnosti na telefonske klice


Pri tem Ćetkovićeva pravi, da ne morejo pričakovati, da imajo vsi možnost spremljati te informacije in sporočila prek spletnih strani ter da so lahko vsi, predvsem pa starejši, v stiku s svojimi zdravniki po spletni pošti: »Upoštevati morate, da se vsi niso zmožni naročati pri zdravnikih prek spleta.« Na ZZZS na to odgovarjajo, da bodo izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni nemudoma pisno pozvali, naj z ustreznimi organizacijskimi ukrepi omogočijo boljšo odzivnost na telefonske klice in na spoštovanje navedenega pravilnika.

V sindikatu še pravijo, da so v preteklih letih nekajkrat zahtevali, da bi organizirali kontaktno klicno točko pri enotah ZZZS, ki bi bila v pomoč zavarovancem, žal pa so predlogi naleteli na gluha ušesa odgovornih v zavodu. Na ZZZS odgovarjajo, da ima zavarovalnica z desetimi območnimi enotami in 45 izpostavami v javnem sektorju trenutno eno najbolj razvejanih in geografsko razpršenih fizičnih lokacij za dostop zavarovancev do svetovalcev. ​Kljub temu pa bodo v novem strateškem razvojnem obdobju telefonsko komuniciranje prek dosedanjih klicnih centrov – to je za poslovanje s karticami, za čezmejno zdravstveno varstvo, za plačevanje prispevkov in od letos novega klicnega centra pri vpeljevanju elektronskega bolniškega lista – nadgraditi v multimedijski center za učinkovito podporo zavarovancem pri uveljavljanju pravic.​


Potrebne so hitre rešitve


Načrtovana je enotna organizacija kontaktnih točk, pri čemer bodo na eni točki odgovarjali na vprašanja zavarovancev, ki jih bodo prejeli po različnih vstopnih kanalih, po telefonu, elektronski pošti itd. Tako bodo zagotovili dostopnost, odzivnost in največjo mogočo strokovnost, obljubljajo na ZZZS. Spletne strani bodo prilagodili ranljivim skupinam, na primer slabovidnim, infrastrukturo, na primer sprejemne prostore, in svetovanje pa bodo prilagodili ljudem z različnimi oblikami invalidnosti.



V SUS pričakujejo, da bo ZZZS skupaj z zavodi in drugimi pristojnimi organi kar najhitreje našel rešitve, da ljudje, potrebni zdravstvene oskrbe, zaradi njene nedostopnosti ne bodo umirali in da se teh smrti ne bo pripisalo covidu-19. »Zavedamo se odgovornosti, ki jo imajo izvajalci zdravstvenih storitev za organizacijo dela, ki bo omogočala prebivalcem kar najbolj enostaven in hiter dostop do zdravstvenih storitev. Vendar pričakujemo, da bo ZZZS glede na izjemne in spremenjene pogoje dela zdravstvenih zavodov odziven na njihove predloge o potrebnih spremembah kadrovskih in drugih normativov,« je še opozorila Ćetkovićeva.