V dobri formi za novih sto let

V zadnjih dneh so delavci jeseniškega podjetja Kov pod vodstvom strokovnjakov zavoda za varstvo kulturne dediščine in narodnega muzeja stolp temeljito pregledali in obnovili, dela bodo opravljena do konca tedna. Prav vsi sodelujoči poudarjajo, kako ponosni so, da so lahko sodelovali pri obnovi simbola slovenstva, ki so ga po 123 letih za nekaj tednov prepeljali v dolino. Svoje mesto na vrhu Triglava in Slovenije bo spet zasedel predvidoma prihodnji teden.

»Stolp smo obnavljali za naslednjih sto let«, je dejal Vojo Jovičić, direktor podjetja Kov, in dodal, da so se dela lotili potrpežljivo in predano. Posebej je poudaril zadovoljstvo ob tem, da so strokovnjaki zaupali izvedbo del podjetju, ki deluje v mestu z večstoletno tradicijo železarstva in v dolini, »kjer se vonj po pločevini čuti že več kot šeststo let«.

Čeprav je Aljažev stolp narejen iz pločevine, so z njim delali nežno in previdno. Jernej Hudolin, direktor zavoda za varstvo kulturne dediščine, je dodal, da so se dela lotili s kar največ srčnosti in tudi z namenom, da se širi pozitivna zavest o pomenu Aljaževega stolpa in dejanja Jakoba Aljaža iz leta 1895, ki je po njegovem ena od ključnih stvari v slovenski zgodovini.

Podobno je s ponosom, predvsem pa pazljivo in z mirno roko odstranjeval stare zakovice s stolpa, sodeloval pri razstavljanju in sestavljanju ter brušenju, popravljal zastavico in še drugače kovinarsko obdeloval stolp Aleš Kramar iz podjetja Kov. Strinjal se je, da »ta pleh ima dušo« (kot so pred leti naslovili razstavo in dokumentarni film o Aljaževem stolpu), pa čeprav se ga je v delavnici sploh prvič dotaknil, saj se na vrh Triglava še ni povzpel. Zdaj je zaradi opravljenega dela skoraj tako ponosen kot Jakob Aljaž, o svoji izkušnji bo z veseljem pripovedoval vnukom, ko jih bo imel. A še prej se bo povzpel na Triglav, da Aljažev stolp vidi še na njegovem običajnem mestu, kjer nad Slovenijo bedi že 123 let in kjer so se ga dotikale generacije Slovencev, je obljubil Kramar.

Anže Mrak (z leve), Vojo Jovičić in Aleš Kramar iz jeseniškega podjetja Kov so obnavljali stolp pod vodstvom strokovnjakov.

Novo odkritje

V več kot stoletni zgodovini se Slovenci in drugi obiskovalci Triglava stolpa niso le dotikali, ampak so po njem udarjali s kladivom, ga luknjali s cepinom, barvali in nanj lepili nalepke in mu s tem škodili. Zdaj podpredsednik planinske zveze Miro Eržen poudarja, da tak odnos do kulturnega spomenika državnega pomena ni sprejemljiv. Aljažev stolp je treba spoštovati kot nacionalni simbol, in kakor pravi Eržen, se je treba bolj potruditi, da bodo »vsi Slovenci bolje razumeli duh Aljaževega dejanja in sporočila«: Jakob Aljaž se je pred več kot stoletjem odločno postavil za interese Slovencev in se s postavitvijo stolpa na Triglavu uprl prevladi tujih planincev v slovenskih gorah. V vsakdanje življenje je treba prenesti njegovo tedanje sporočilo, se je zavzel Eržen. Od nas je odvisno, koliko bo v prihodnje tekočega vzdrževanja, ki ga bodo izvajali redno in sistematično, je dejal Hudolin in dodal, da bodo Aljažev stolp po obnovi na vrh Triglava vrnili »za kar dolgo časa«. V prihodnjih letih bodo strokovnjaki ustrezno obdelali še druge elemente stolpa: panoramo, spominsko ploščo, skrinjico z žigom, morebiti bodo postavili opremo, ki je tamkaj nekoč že bila (barometer, termometer, stolčki).



V okviru obnove stolpa so najprej že na Triglavu opravili nekatere raziskave o njegovem stanju, del pa potem, ko so ga pred dnevi s helikopterjem prepeljali v Mojstrano, od tam v Ljubljano in nato na Jesenice, je povedal dr. Martin Kavčič z ZVKD in med drugim naštel statično preverbo konstrukcije, preverbo zaščite pred udarom strele in analizo barvnih nanosov. Čeprav vseh analiz še niso končali, je mag. Gorazd Lemajič pojasnil, da so že pred leti ugotovili, da ima Aljažev stolp 18 plasti barv. Največkrat je zamenjal barvo po prvi svetovni vojni, ko se je na vrhu Triglava, kjer je tekla (rapalska) meja med tedanjo Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, dogajala tako imenovana malarska vojna. Z raziskavami so prišli do sklepa, da so morda Aljažev stolp v barve slovenske trobojnice prvi pobarvali Slovenci, šele nato Italijani, je povedal Lemajič.

Že leto po postavitvi so stolp zaradi boljše vidljivosti pri opravljanju geodetskih meritev prebarvali v belo, streho pa v črno barvo. Z izjemo malarske vojne je stolp svetlo-temno barvno shemo obdržal do druge svetovne vojne. Leta 1948 je dobil rdečo barvo, v prvotno svetlo-temno barvno shemo pa so ga spet odeli leta 1984, ko so snemali dokumentarni film o dr. Julijusu Kugyju.

Med obnovo so se potrdile domneve, da je bil pod napisom Aljažev stolp še starejši napis. Kot je dejal Kavčič, se je prvotni napis najbrž ohranil zato, ker je bil stolp večkrat prebarvan in je barva zatesnila režo med ploščo z napisom in plaščem stolpa, s čimer je bil preprečen dostop vlagi in kisiku. Kljub temu je bil ohranjen dobršen del prvotnega napisa, nekaj črk, ki so bile z zakovicami pritrjene na obod stolpa, pa se ni videlo. Po prenovi bodo na stolp spet namestili tablo z napisom Aljažev stolp, prvotni napis pa bodo ohranili in ga zaščitili pred propadom.



V okviru raziskav so ugotovili, da se je v dobrih sto letih močno spremenila topografija vrha Triglava. Prvotno gruščnat vrh, na katerem je bil postavljen stolp, se je zaradi vremenskih razmer in vse večjega obiska spremenil v gol vrh, na katerem so ostale posamezne kompaktnejše skale. Spodkopavanje stolpa so v preteklosti reševali s podlaganjem večjih skal in kamenja podenj, kasneje so podnožje utrjevali z betonom in je tako nastal nov element – podstavek, je povedal Martin Kavčič. Ugotovili so tudi, da nosilni stebri na tleh niso bili povezani čez sredino, kot so domnevali, ampak so bili le založeni z večjimi skalami, kar je stolpu dajalo večjo stabilnost, s tem da so bili stebri med seboj povezani le s horizontalnimi obroči. Po ponovni namestitvi stolpa na Triglav vidna plast okoli njega ne bo več urejena z zglajenim betonom, ampak ga bodo založili s kamnitim gruščem.

Novi temelji

Po postavitvi je imel stolp dve vrsti okenskih odprtin: zgornja je omogočala pogled stoje, spodnja sede s stolčka. Zgornja okna so bila po mnenju strokovnjakov zaprta leta 1967, ko so tamkaj namestili panoramo. Zdaj so stolp obnovili v prvotno stanje, dodali odkapne strešice, izdelali nova okna in jih zasteklili. S preiskavami so potrdili še, da je bila streha že zamenjana, torej ni originalna. Jakob Aljaž je namreč v zapiskih navedel, da so za stolp uporabili močno pocinkano pločevino. Meritve so pokazale, da je nanos cinka na strehi precej tanjši (10 mikrometrov) od debeline nanosa na plašču stolpa (72 mikro­metrov).

Stabilnost stolpa so najprej zagotavljale štiri jeklenice, pritrjene na spodnji del droga na strehi. Ker jim streha ni dajala zadostne opore, je bil drog pogosto ukrivljen. Leta 1962 so namesto štirih namestili le tri jeklenice, pritrjene so bile na zgornji obroč stolpa. Na podlagi poškodb na zgornjem obroču in z izračuni so ugotovili, da je ta segment stolpa bolj obremenjen, zato so ga okrepili z dodatnim obročem, utrdili so tudi mesta pritrditve jeklenic. Namesto treh bodo spet namestili štiri.



Eden najbolj obremenjenih delov stolpa je zaradi udarov strel ob nevihtah drog z zastavico. Kot ugotavljajo strokovnjaki, zaradi oblike stolpa in izpostavljenosti strela vselej udari vanj. Da bi zmanjšali poškodbe zaradi udarov strel, je že Aljaž predvidel 40-metrski strelovod iz bakrene žice, a je bil, kot so strokovnjaki ocenili po fotografijah, vedno poškodovan, zadnjih dvajset let pa ga tam sploh ni bilo. Zdaj bodo strelovod spet postavili, pritrjen bo na drog zastavice in po jeklenici povezan s tlemi. Podobno je udaru strele izpostavljena tudi zastavica, ki je bila že v prvih letih večkrat močno poškodovana, je povedal Kavčič. Nekajkrat so jo zamenjali, po letu 1920 pa je sploh ni bilo več. Po drugi svetovni vojni je bila na njenem mestu izobešena jugoslovanska zastava in kasneje zvezda. Zastava v poenostavljeni obliki je bila na stolp spet nameščena leta 1984, v okviru obnove jo bodo strokovnjaki obnovili in pobarvali v skladu s celostno podobo stolpa. Stolp bodo pred vrnitvijo na Triglav še protikorozijsko zaščitili in izvedli končne analize, ki bodo osnova za nadaljnje vsakoletno redno spremljanja stanja stolpa in zaščitnih premazov.
Aljažev stolp bodo na Triglav z vojaškim helikopterjem vrnili prihodnji teden, čas prevoza bo odvisen od vremenskih razmer. Medtem ko je bil na obnovi v dolini, so na vrhu očaka naredili nove temelje zanj, s katerimi so mu zagotovili trdnost za prihodnje.