Tiskane izdaje
Praktično brez razprave, le s predstavitvijo stališč poslanskih skupin, se je končala obravnava novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, katere namen je, po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) Ksenije Klampfer, da se ohrani meja socialne varnosti. Slovenija je socialna država, naši vrednoti morata biti solidarnost in spoštovanje človekovega dostojanstva, meni Klampferjeva, ministrstvo pa si bo »prizadevalo za ohranitev razmerja med trgom dela in socialnim varstvom oziroma za določitev sprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami«. Prav porušeno razmerje med transferji in dohodki iz dela so opozicijske poslanske skupine, ki so desno od sredine, navedle kot poglavitni razlog, da so do zakona zadržani. Aleksander Reberšek iz NSi je konkretno ponazoril, da je razlika med dohodki štiričlanske družine, v kateri starša prejemata minimalno plačo, in tisto, kjer starša ne delata, manj kot 200 evrov, pri enostarševski družini z dvema otrokoma pa je razlika celo manj kot 40 evrov. Nekatere koalicijske stranke pa so predvsem izražale pričakovanja, da bodo sledili tudi ukrepi za izboljšanje položaja upokojencev.
Če poslanci ne bi sprejeli novele, bi se po veljavnem zakonu znesek osnovnega minimalnega dohodka 1. januarja 2019 znižal na 331 evrov. Finančne posledice zakona bodo, po vladnih ocenah, 74,7 milijona evrov. Še dodaten slab milijon bodo za subvencije najemnin morale primakniti občine, ki pa opozarjajo, da ta izdatek ni bil upoštevan pri določanju povprečnin.
Največji delež med 36 in 50 letom starosti
Po podatkih MDDSZ je 1. oktobra denarno socialno pomoč prejemalo 54.368 gospodinjstev, v povprečni višini 357 evrov, nekaj več kot 5000 ljudi pa je dobilo izredno socialno pomoč, za kar je država v oktobru skupaj odštela nekaj manj kot 21,3 milijona evrov.
Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV) v okviru naloge Socialni položaj v Sloveniji redno obdeluje podatke MDDSZ, in to dvakrat na leto. Izsledki vmesnega poročila za 2017–2018, ki so ga pripravili septembra, kažejo, da se je kljub ugodnim ekonomskim okoliščinam, rasti zaposlovanja in upadu brezposelnosti število upravičencev do denarne socialne pomoči v zadnjih štirih letih stabiliziralo na sorazmerno visoki ravni, ko jo v povprečju dobiva približno 80.000 upravičencev. Zadnji podatki, ki jih zajema poročilo, so od 1. avgusta 2018: DSP je imelo 53.231 prejemnikov oziroma 83.128 upravičencev.
Glede na tip gospodinjstva je bilo 71 odstotkov samskih oseb, šest odstotkov parov brez otrok in nekaj več kot 22 odstotkov družin.
Po starosti predstavljajo največji delež upravičenci med 36. in 50. letom starosti (23 odstotkov), otroci do 14 let (20 odstotkov), sledi starostna skupina med 27 in 35 let (15 odstotkov) in od 15 do 26 let (skoraj 14 odstotkov). Na IRRSV ugotavljajo, da je starostna struktura upravičencev razmeroma stabilna, se pa od konca leta 2015 zmanjšuje delež mladih od 15 do 35 let, kar je verjetno posledica ugodnih razmer na trgu dela.
Delež dolgotrajnih prejemnikov narašča
Eden od kazalnikov, ki bi med odločevalci vsekakor moral vzbujati skrb, je visok delež dolgotrajnih prejemnikov – kot take obravnavajo vse, ki so v zadnji 36 mesecih DSP dobivali več kot 24 mesecev.
Med upravičenci do denarne socialne pomoči je bilo 1. avgusta 61.267 odraslih ljudi, kar 58 odstotkov med njimi pa je dolgotrajnih. Konec leta 2014 jih je bilo denimo 50 odstotkov, od takrat pa število le še narašča. »Že kar nekaj časa opozarjamo na visok odstotek dolgotrajnih prejemnikov, in to ob tem, da je povpraševanje na trgu dela veliko. Pred leti smo delali raziskavo o strategijah preživetja ljudi z zelo nizkimi dohodki in takrat ugotovili, da veliko dolgotrajnih prejemnikov pestijo razne zdravstvene in socialne težave, nekateri imajo omejitve pri zaposlovanju, kar nekaj pa jih je imelo težave, ki niso zdravniško dokumentirane,« je opisala Martina Trbanc iz IRSSV.
Za delovno aktivnost, kot je vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, programe psihosocialne ali zaposlitvene rehabilitacije, voluntersko pripravništvo ali prostovoljno delo v humanitarnih organizacijah, prejemnikom DSP pripada dodatek, ki lahko znaša od 100 do 200 evrov na mesec, s čemer se DSP zviša do 593 evrov na mesec za samsko osebo. Dodatek na delovno aktivnost je julija dobilo približno 13 odstotkov odraslih upravičencev do DSP. Mogoče se to komu zdi razmeroma malo, je pa praktično dvakrat toliko, kot je bilo leta 2015, ko prostovoljstva še niso upoštevali kot delovno aktivnost. Slišati je sicer nekaj pomislekov, da pri prostovoljstvu ni pravih evidenc, kaj in koliko ljudje dejansko počnejo, saj je smisel, da se spodbuja aktivnost.
Vsekakor pa statistike kličejo pristojne k temeljitemu razmisleku – da ljudje, ki so iz različnih razlogov praktično nezaposljivi, ne bi leta in leta životarili ob denarni socialni pomoči, ki je po svoji naravi zastavljena kot začasni prejemek, in da bi dela zmožni dobili ustrezno podporo za čim hitrejšo vrnitev na trg dela.
