Tiskane izdaje
Sklep vlade, ki je podaljšal veljavnost transferjev, je upravičencem prihranil marsikatero skrb, centrom pa olajšal delo v tem času, je prepričana Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD). Tako zaradi te napovedi kot zaradi drugih informacij, včasih tudi netočnih, telefoni na centrih pregorevajo, nemalokrat pa ljudje pridejo kar pred njihova vrata z vprašanji.
Odločbe za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek, dodatek za nego otroka in nadomestilo za izgubljen dohodek ter druge socialne transferje, ki se marca iztečejo, bodo samodejno veljale do aprila oziroma se bodo še podaljševale, če bo stanje, povezano z epidemijo, tako zahtevalo. Vendar pa ta zamik roka ne velja za pravice iz dela oziroma iz zavarovanja – če se bo nekomu v teh dneh iztekel starševski dopust in nadomestilo, ki ga prejema zanj, oziroma starševski dodatek ali pa bolniški dopust, se ta ne podaljša. »Te dni je veliko klicev porodnic. Odgovarjamo jim, da morajo tisti dan, ko se jim izteče porodniški oziroma starševski dopust, v službo oziroma se o tem pogovarjati z delodajalcem,« pojasnjuje sekretarka SCSD.
Veljavnost transferjev, ki se iztečejo marca, se avtomatično podaljša.
Zamik roka ne velja za pravice iz dela oziroma iz zavarovanja.
Stiske, ker domovi ne sprejemajo.
Zamik roka ne velja za pravice iz dela oziroma iz zavarovanja.
Stiske, ker domovi ne sprejemajo.
Veliko vprašanj je povezanih tudi z napovedjo izrednih denarnih socialnih pomoči z dodatkom za izgubljene obroke otrok v šoli, kar je vzbudilo precej pričakovanj. A na centrih poudarjajo, da morajo tisti, ki so se znašli v stiski, oddati vlogo zanjo, ki jo bodo na centrih obravnavali. Pojasnilo ministrstva pa je, da so trenutno zelo izpostavljeni primeri pomanjkanja denarja za nakup hrane za topli obrok za otroka. »Družine, ki izkazujejo izredne stroške, vezane na preživljanje, in jih z dohodkom družine ne morejo pokriti, lahko zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč,« so še dodali.
Po veljavni zakonodaji je izredna denarna socialna pomoč namenjena za plačilo izrednih stroškov, ki jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti ali če se oseba ali družina znajde v položaju materialne ogroženost iz razlogov, na katere ni mogla vplivati. Iz podatkov na spletni strani ministrstva je razvidno, da znaša enkratna izredna denarna socialna pomoč za samsko osebo največ 402 evra, za štiričlansko družino brez zaposlitve z dvema šoloobveznima otrokoma pa največ 1106 evrov. V koledarskem letu lahko samska delovno neaktivna oseba prejme največ 2010 evrov izredne denarne socialne pomoči, štiričlanska družina z dvema otrokoma pa največ 5530 evrov.
1060
evrov enkratne izredne denarne socialne pomoči lahko po veljavni zakonodaji največ prejme štiričlanska družina z dvema otrokoma.
evrov enkratne izredne denarne socialne pomoči lahko po veljavni zakonodaji največ prejme štiričlanska družina z dvema otrokoma.
Po sprejetju zakonskega paketa za blaženje posledic epidemije bo najbrž bolj jasno opredeljeno, ali in kakšne izjeme bodo veljale v tem kriznem času tako glede višine kot glede kroga upravičencev.
Domovi ne sprejemajo, niti po odpustu
Z velikimi težavami pa se centri spopadajo na področju socialnovarstvene mreže. »Že prej smo imeli težave z namestitvijo v domove za starostnike, zdaj pa so ti zaprti in vanje ne moremo namestiti nikogar, niti tistih ne, ki jih odpustijo iz bolnišnic. Oskrbo poskušamo zagotoviti s storitvijo pomoči na domu. Ker je veliko ljudi, ki zdaj ne hodijo v službe, pomoč na domu za svojce začasno odpovedalo, lahko poskrbimo za nove. Vendar tudi ne povsem, če njihovo stanje zahteva več kot 20 ur pomoči na teden,« je opisala Darja Kuzmanič Korva.
Centri pričakujejo dodatna navodila ministrstva za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj. Foto Bla Samec
Zelo pa jih pesti pomanjkanje mask in drugih zaščitnih sredstev. »Mi nikakor nismo na prednostnih seznamih za zaščitno opremo, a bi jo potrebovali, ko moramo na teren, predvsem pa v 24-urnih programih, denimo v zavetiščih, materinskih domovih, varnih hišah in kriznih centrih (eden je namenjen otrokom do šestega leta v Grosupljem, devet jih za otroke in mladostnike po vsej Sloveniji, nekaj jih je za žrtve nasilja). Če se v njih pojavi kaka okužba, jih bo treba zapreti in rešitve, kam z ljudmi, ne bomo imeli,« opozarja sogovornica. Le za izvajalke pomoči na domu je, vsaj za zdaj, dovolj mask, razkužil in drugih nujnih potrebščin.
Pred novimi izzivi
Epidemija bo prinesla nove situacije, ki jih še ne poznamo, a se bomo v prihodnosti z njimi morali spopasti. Rešitve je treba poiskati, preden se zgodi, svarijo. Kaj, na primer, narediti, če oba starša zbolita in nimata bližnjih, ki bi poskrbeli za zdravega otroka? »Ministrstvu smo predlagali, da bi, denimo, odprli program, v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo, v počitniških kapacitetah Centra za šolske in obšolske dejavnost ali Zveze prijateljev mladine, dokler se starši ne pozdravijo,« je dejala sekretarka SCSD.
»Epidemija bo prinesla nove situacije, ki jih ne poznamo. Rešitve je treba poiskati, preden se zgodijo.«
Na centrih in najbrž tudi na policiji pričakujejo tudi konkretna navodila za primere nasilja v družini. Kaj, na primer, če je povzročitelj okužen? Policija mu je prej z ukrepom odvzela tudi ključe stanovanja. Ali kam umakniti žrtev, če je okužena? »Za take primere bi potrebovali posebne rešitve, mogoče stanovanja, kamor bi jih lahko začasno nameščali,« razmišlja Darja Kuzmanič Korva.
