Zaradi predvolilnega povišanja socialne pomoči bo letos za nekatere druge namene na voljo manj denarja. Vlada je namreč začasno zamrznila državni proračun in ima zdaj 30 dni časa, da najde za okoli 50 milijonov evrov prihrankov. Sicer bo morala pripraviti rebalans proračuna.
Z začetkom junija se je v skladu z aprila sprejeto novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih zvišala denarna socialna pomoč. »Po oceni resornega ministrstva bo treba za ta namen letos zagotoviti najmanj 50 milijonov evrov,« je po seji vlade povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki natančen strošek od ministrstva za delo pričakuje prihodnji teden. Poleg tega so se v prvi polovici leta pokazale potrebe po dodatnem zagotavljanju sredstev tudi za nekatera druga sredstva za socialno varnost in šolstvo.
Zaradi dodatnih izdatkov, ki v sprejetem proračunu državni niso načrtovano, je vlada določila, da se začasno zadrži izvrševanje izdatkov državnega proračuna za leto 2018 na integralnih postavkah. Vlada ima zdaj 30 dni časa, da zagotovi ponovno uravnoteženje prihodkov in odhodkov. Če jim to ne bo uspelo, morajo v 15 dneh v državni zbor poslati rebalans proračuna. »Glede na izvrševanje proračuna v prvih mesecih letošnjega leta pričakujem, da bomo s skupnimi napori vseh resorjev lahko zagotovili ponovno uravnoteženje državnega proračuna,« je dejala ministrica. Napovedala je razgovore z vsemi proračunskimi uporabniki: »Da s skupnimi močmi poiščemo rezerve. Začela bom seveda pri sebi.«
Zamrznitev izvrševanja proračuna praktično pomeni, da se nemoteno plačujejo že prevzete obveznosti, denimo iz že sklenjenih pogodb, in vsa plačila, ki imajo podlago v zakonu. Prav tako bo nemoteno teklo izvrševanje proračuna na področju črpanja evropskih sredstev in namenskih sredstev, ki so pomembna predvsem za izvajanje investicij. Za druga plačila, koti bi bili denimo nakupi, pa mora dati soglasje ministrstvo za finance, je dejala finančna ministrica.
Odločitev za zamrznitev proračuna je podkrepljena tudi s podatki različnih institucij o gospodarski rasti v prvem četrtletju in napovedmi do konca letošnjega leta. Povečala se je namreč verjetnost uresničitve tveganj, ki lahko negativno vplivajo na gospodarsko rast v letošnjem letu in s tem tudi na prihodkovno stran državnega proračuna, so še opozorili na finančnem ministrstvu, kjer poudarjajo krepitev cen surovin, predvsem nafte, in nove omejitve v mednarodni trgovini. »To zahteva dodatno previdnost pri načrtovanju javnih financ in izvrševanju proračunov države. Slovenija je kot malo odprto gospodarstvo še posebej občutljiva na šoke v mednarodnem okolju in mora predvsem s fiskalno politiko zagotoviti zadostno absorbcijsko moč za ukrepanje ob naslednjem obratu gospodarskega cikla,« so še dodali. Spomnimo, omejitev rasti javnofinančnih izdatkov je priporočila tudi evropska komisija.