Tiskane izdaje
Od 1. junija, ko je začela veljati novela o socialnovarstvenih prejemkih, se je povečalo število prejemnikov DSP, ki od srede znaša 392 evrov: danes jih je 53.183, to je 3275 več kot maja. Prav tako je več upokojencev z varstvenim dodatkom – 17.913 oziroma 1199 več kot maja.
Tako na centrih za socialno delo kot na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pričakujejo, da bo do konca leta število še nekoliko naraslo, saj se z višjim cenzusom širi krog upravičencev. »Vsi ne vedo, da morajo na novo zaprositi, da dobijo višji znesek. Imamo povečan obseg dela, ampak glede na to, koliko je prejemnikov, smo pričakovali več. Nekateri se ne zavedajo vseh pravic,« ugotavlja Katja Zupan Blatnik s centra za socialno delo Ljubljana Šiška. Pravi, da je večina ljudi zadovoljnih, saj se jim povišanje kar precej pozna. Če brezposelna samska oseba, na primer, opravlja prostovoljstvo in dobi torej dodatek za delovno aktivnost, je denarna socialna pomoč že blizu minimalni pokojnini za 40 let delovne dobe.
Minimalni dohodek za enostarševsko družino z mladoletnim otrokom je od 1. avgusta 695 evrov, DSP in otroški dodatek, do katerega je upravičena taka družina, če nima lastnega dohodka in premoženja, pa je skupaj 752 evrov. Enostarševski družini z dvema mladoletnikoma, v kateri je starš brezposeln, pripada 1115 evrov DSP in otroških dodatkov; če je starš zaposlen za minimalno plačo, pa iz javnih sredstev dobijo otroške dodatke in DSP v višini 667 evrov. Štiričlanska družina brez lastnih prihodkov je upravičena do 1125 evrov DSP in otroških dodatkov, pri petčlanski s tremi mladoletnimi otroki pa oba transferja naneseta 1380,37 evra. Povprečna izplačana DSP je 339 evrov.
Tabela minimalni dohodek Foto Delo
Kdo je imel prav?
Ob sprejemanju novele zakona, po katerem se bodo 1. januarja zneski znižali, se je vnela precejšnja polemika. Ob podpori glasov SMC in nekaterih iz Desusa je obveljal predlog Levice. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se je tedaj zavzemala za manjši dvig, in to samo za samske osebe, med drugim zato, ker je vrzel med prejemki zaposlenih in ljudi brez lastnih dohodkov premajhna, na kar je OECD Slovenijo opozarjala že pred popravki zakonodaje. Marca letos je neto minimalna plača znašala 638 evrov, povprečna pa 1038 evrov. Ministrica v odhodu je tedaj opozarjala, da bo prišlo do situacije, ko se bo s socialnimi transferji subvencioniralo gospodarstvo, kar ni sprejemljivo. Prav to se zdaj dogaja: če sta v petčlanski družini s tremi mladoletnimi otroki zaposlena oba starša in dobivata minimalno plačo, lahko zaprosijo za DSP in je bodo dobili 81,90 evra na mesec.
Zaradi dviga denarne socialne pomoči je višji tudi varstveni dodatek, ki je zdaj 577 evrov, kar je več, kot je zakonsko določena minimalna pokojnina za 40 let dela. Če ima nekdo s 40 leti delovne dobe odrasle otroke, ki ga lahko preživljajo, do varstvenega dodatka ni upravičen, tisti, ki nimajo otrok ali so ti prav tako socialno ogroženi, pa bodo upravičeni do skupaj 577 evrov, čeprav so v pokojninsko blagajno vplačevali manj časa ali pa morebiti sploh ne, kar je bil eden od pomislekov, ki so spremljali sprejemanje novele zakona.
Ni vprašanje višina pomoči, ampak plače
Čeprav so se nakazila, ki jih država namenja ljudem brez lastnih dohodkov, povišala, je še vedno slišati žalostne zgodbe o lačnih otrocih. »Prag tveganja revščine leta 2017 je za enočlansko gospodinjstvo znašal 7628 evrov, kar je približno 635 evrov na mesec. Za štiričlansko družino z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, pa 1335 evrov na mesec. Tak znesek bi družini omogočil raven osnovnega preživetja, pri čemer je treba upoštevati, da življenje na pragu tveganja revščine ni dolgoročno vzdržno. Ljudje, ki prejemajo zgolj denarno socialno pomoč, ne morejo živeti niti dostojnega življenja. S čisto preprostim seštevkom osnovnih stroškov lahko ugotovite, da ti kaj kmalu presežejo denarno socialno pomoč,« je stališče Anite Ogulin, predsednice Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.
Na njihova vrata trkajo številne družine v težkem položaju. »Najpogosteje je vzrok za njihovo stisko neki nenaden dogodek, kot je izguba zaposlitve, nesreča, bolezen ali smrt v družini. Mnoge slovenske družine so tik nad pragom tveganja revščine, prav te nenadne situacije pa jih potisnejo pod rob. Se pa pogosto srečujejo z občutki sramu, saj nekateri vidni člani naše družbe podpihujejo stereotipe, da je revščina povezana z lenobo. Naša izkušnja s tistimi, ki se obrnejo na nas, je popolnoma drugačna. Smo pa negativno presenečeni, da je toliko govora o gospodarski rasti, a ni videti konca stiskam,« je opisala Ogulinova. Te ekonomske statistike se pri njih ne poznajo – še vedno prejemajo enako število vlog za pomoč, kot so jih pretekla leta. Največ jih nanje naslovijo brezposelni, zaposleni z nestabilnimi oblikami zaposlitev (prekarni delavci, manjši obrtniki, ki ne prejmejo plačila za opravljeno delo), mnogo pa je stisk med zaposlenimi, ki za delo dobijo minimalno plačo ali še manj.
Na pripombo, ki jo je kar pogosto slišati, da seštevek denarne socialne pomoči in otroških dodatkov za štiričlansko družino ni dosti manjši od dveh minimalnih plač, pa odgovarja: »Menim, da bistveno vprašanje ni to, ali je razlika med plačilom za delo in socialnimi transferji prenizka, temveč kdaj bomo dosegli dostojno plačilo za delo, ki bo omogočalo preživetje.«
