Tiskane izdaje
Pogoji za pridobitev transferjev ostajajo enaki, kot so bili doslej, spreminja se le meja za upravičenost - minimalni osnovni dohodek za samsko osebo bo 385 evrov, za par brez otrok 604 evre, enostarševsko družino z enim otrokom 681 evrov, enostarševsko družino z dvema otrokoma 978 evrov, štiričlansko družino z 2 otrokoma 1059 evrov in petčlansko družino s 3 otroki 1286 evrov. Vsi, katerih lastni prihodki so nižji, lahko dobijo razliko do teh zneskov.
Prav tako se pravila niso spremenila pri varstvenem dodatku - pripada trajno nezaposljivim ali ženskam, starejšim od 63 let oziroma moškim nad 65 let. Ker se je zvišal s 485 na 566 evrov, zanj lahko zaprosijo vsi, ki imajo manj kot 566 evrov pokojnine, če oseba živi sama. Pri dveh upravičencih za varstveni dodatek je cenzus 882 evrov. Če imajo prosilci nepremičnino, njena vrednost ne sme presegati 120.000 evrov, pri dodeljevanju pa se med drugim preverja tudi, ali si lahko vlagatelji zagotovijo preživetje s pomočjo tistih, ki so jih dolžni preživljati, na primer polnoletni otroci. To je tudi poglavitni razlog, zakaj pristojni ne morejo oceniti, za koliko se bo povečalo število prejemnikov. Marca 2018 je varstveni dodatek dobivalo 15.194 ljudi.
Na ministrstvu še brez izračunov
Čeprav se datum uveljavitve novele približuje, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nimajo natančnejših izračunov, kakšne bodo finančne posledice za državno blagajno. Povišanje za obstoječe upravičence - marca so denarno socialno pomoč nakazali 50.531 posameznikom - ocenjujejo na približno 50 milijonov evrov, neznanka pa ostaja, za koliko se bo razširil krog in kaj to pomeni v finančnem seštevku. Izdatek državne blagajne ni le denarni prejemek na račun, ampak upravičencem med drugim pripada še plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje in kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Prav tako se bo razširil krog upravičencev do subvencije stanovanjske najemnine, saj je vezana na znesek minimalnega dohodka, je pa ta del v domeni ministrstva za okolje in prostor oziroma lokalnih skupnosti, ki krijejo največji del subvencij. Koliko bodo morali po novem primakniti zanje, še ni znano.
Prav konkretnih odgovorov nimajo niti na finančnem ministrstvu. »Letošnji državni proračun bo zaradi sprejetja te novele dodatno obremenjen, vendar še nimamo ocene, v kolikšni meri bomo lahko dodatne izdatke pokrili z zmanjšanjem izdatkov na drugih postavkah in če bo zato potreben rebalans,« so nam pojasnili in dodali, da so že začeli z aktivnostmi, s katerimi bi sredstva zagotovili na čim bolj mehak način za vse resorje. »Vendar zaenkrat odziva, ki bi si ga želeli, ni. V tem trenutku zato preučujemo, koliko sredstev bi lahko zagotovili z razporeditvami v skladu s pooblastili, ki jih ima vlada in analiziramo možnosti, ki so na razpolago za nadaljnje ukrepanje,« še odgovarjajo.
Vsekakor pa bodo morali, pravijo, prednostno upoštevati zgornjo mejo izdatkov, kot je določena v Okviru za pripravo proračunov sektorja država 2018-2020. Njihov cilj sicer še vedno ostaja nominalni presežek v višini 0,4 odstotka BDP in čim manjše poslabšanje strukturnega salda državnega proračuna.
Novela predvideva zvišanje samo do 31. decembra 2018, od 1. januarja prihodnje leto pa bi vsi prejemali toliko kot danes, razen samskih, za katere bi denarna socialna pomoč znašala 331 evrov, in parov brez otrok. To vprašanje, ki je dodobra polariziralo javnost, saj del meni, da je razlika med prihodki od dela in od transferjev premajhna, del pa, da ti zneski ne zagotovljajo dostojnega preživetja, bo jeseni zagotovo zaposlovalo tudi novo vlado.
