Opozicija se mora odločiti, ali bo ustanovila svojo preiskovalno komisijo in pozneje širila področja njenega dela tudi na nabavo zaščitne opreme. Ustanovitev dveh preiskovalnih komisij na isto temo hkrati namreč ni mogoča. Pisali smo že, da so vladne stranke s svojo zahtevo po parlamentarni preiskavi nabav opozicijo prehitele.
Poročilo vlade o nabavah je ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška opralo vseh sumov morebitnih nepravilnosti. Politični analitik Andraž Zorko iz Valicona na vprašanje, ali je poročilo farsa, odgovarja, da je to ena od mogočih oznak dokumenta.
Zorko se strinja z oceno, da je prvak SMC Počivalšek po tem, ko ga je v bran vzel premier Janez Janša, od njega povsem odvisen.
»V koaliciji je prvak SMC le še slonček v trgovini s porcelanom. Lahko pa pričakujemo, da ga bo Janša 'bildal', ker s tem 'bilda' vlado, SDS in sebe. Od SMC so ostali le poslanci, ki ohranjajo ime stranke,« razmere komentira Janja Božič Marolt, direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.
Nekatere komisije niso niti pripravile končnega poročila
Od parlamentarnih preiskovalnih komisij do zdaj ni bilo posebne koristi. Od 31 preiskovalnih komisij, ki so bile v parlamentu ustanovljene, jih nekaj ni pripravilo niti končnega poročila. Statistika kaže, da je državni zbor sprejel le 12 končnih poročil parlamentarnih preiskovalcev.
Tudi ko je parlament končna poročila sprejel, se ni zgodilo veliko. Tak primer je preiskovalna komisija za Teš 6, ki je v končno poročilo zapisala, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno, najbolj politično odgovorna pa da so vlada Boruta Pahorja in takratna ministra Franc Križanič in Matej Lahovnik. V državnem zboru so ob sprejetju poročila tudi napovedali, da bo proti njim naznanjen sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva.
To zdaj vlada Janeza Janše napoveduje Marjanu Šarcu. »Že površen pregled osnovnih dejstev in zaporedje dogajanj v svetu, EU in Sloveniji februarja in marca kaže, da Šarec kot premier v službi očitno ni ravnal vestno. Najspornejša je odločitev, da se za potencialno okužene povratnike iz žarišča v Italiji ne odredi karantena in da se pravočasno ne zapre oziroma zdravstveno nadzoruje meja z Italijo. Zaradi tega so nastale dodatne resne posledice za zdravje in življenje ljudi ter večja gospodarska škoda,« se glasi eden od povzetkov več kot 80 strani dolgega vladnega poročila o nabavi zaščitne opreme in obvladovanju epidemije.
Šarca obtožuje storitev kaznivega dejanja opustitve dolžnega ravnanja, ki poleg znakov kaznivega dejanja po 258. členu kazenskega zakonika vsebuje tudi elemente kaznivega dejanja po 177. členu zakonika. Prvi in drugi navedeni člen ob denarni kazni predvidevata tudi do tri ali osem let zapora. Šarec ni odgovoril na vprašanje, ali pričakuje, da ga bodo tudi res ovadili. »To ni poročilo, ampak pamflet. Mi smo upoštevali veljavno zakonodajo in po njej tudi ravnali. S poročilom samo prikrivajo svojo odgovornost, začenši z nezakonitim kriznim štabom, ki ni imel pravne podlage,« komentira.
V poročilu je zapisano tudi, da je nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder šele po pritiskih zdravniške zbornice, zdravstvene stroke in nove koalicije podpisal odredbo o razglasitvi epidemije. Veljati je začela 12. marca ob 18. uri. Slovenija, čeprav neposredna soseda največjega evropskega žarišča v severni Italiji, je epidemijo razglasila šele dan po tem, ko je WHO razglasila pandemijo, in celih 14 dni pozneje, kot so to storile nekatere od Italije precej bolj oddaljene baltske države. Iz korespondence ministra za zdravje Šabedra je razvidno, piše v dokumentu vlade, da mu Marjan Šarec hitrejšega ukrepanja v posameznih primerih prej ni dovolil oziroma ga je celo aktivno preprečeval.
Vlada računskemu sodišču predlaga revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve za prve štiri mesece letos ter tudi revizijo vseh postopkov nakupa, najema in vzdrževanja ventilatorjev v vseh slovenskih bolnišnicah v zadnjih petih letih. Po en milijon evrov pa bo letos zagotovila za razvoj in začetek proizvodnje ventilatorjev v Sloveniji ter milijon evrov za domačo proizvodnjo zaščitnih mask tipa FFP2 in FFP3.
Za masko v skupnem EU naročilu 58 centov
Zavod za blagovne rezerve je 28. aprila oddal naročilo za zaščitno opremo (rokavice in maske), ki naj bi jo Slovenija prejela v skupnem javnem naročilu EU. Prek tega imamo pravico do nabave 40.000 parov zaščitnih rokavic in 499.800 kirurških mask. V ponedeljek pa je iz Bruslja prišlo sporočilo, da izbrani ponudnik ne more izpolniti naročila za rokavice »zaradi drastično spremenjenih razmer od začetka marca, ko so ponudbo oddali«. Evropska komisija je rokavice kupovala po posredniku, belgijski družbi Ansell.
Od dobavitelja kirurških mask, družbe GYZ, formalno registrirane v Nemčiji, smo prejeli obvestilo, da nam kitajske maske lahko dobavijo v petih tednih od 90-odstotnega predplačila. Ob ceni 0,58 evra za masko, bi predplačilo torej znašalo 260.895 evrov. Dobavitelj pričakuje tudi oprostitev dajatev ob uvozu v EU.
EU je od konca februarja sicer objavila štiri javna naročila za zaščitno opremo.
Zavod za blagovne rezerve je 28. aprila oddal naročilo za zaščitno opremo (rokavice in maske), ki naj bi jo Slovenija prejela v skupnem javnem naročilu EU. Prek tega imamo pravico do nabave 40.000 parov zaščitnih rokavic in 499.800 kirurških mask. V ponedeljek pa je iz Bruslja prišlo sporočilo, da izbrani ponudnik ne more izpolniti naročila za rokavice »zaradi drastično spremenjenih razmer od začetka marca, ko so ponudbo oddali«. Evropska komisija je rokavice kupovala po posredniku, belgijski družbi Ansell.
Od dobavitelja kirurških mask, družbe GYZ, formalno registrirane v Nemčiji, smo prejeli obvestilo, da nam kitajske maske lahko dobavijo v petih tednih od 90-odstotnega predplačila. Ob ceni 0,58 evra za masko, bi predplačilo torej znašalo 260.895 evrov. Dobavitelj pričakuje tudi oprostitev dajatev ob uvozu v EU.
EU je od konca februarja sicer objavila štiri javna naročila za zaščitno opremo.