Vsak dan umre sedem tisoč novorojenčkov

Večina smrti je zaradi prezgodnjih porodov, zapletov med porodom in okužb, ki jih je mogoče preprečiti, zato Unicef poziva k več pomoči.

Objavljeno
25. marec 2020 16.15
Posodobljeno
25. marec 2020 16.15
Vsak dan umre v svetu sedem tisoč novorojenčkov.
Foto Shutterstock
Ljubljana – V svetu vsak dan umre petnajst tisoč otrok in osemsto žensk. Ali drugače: vsako leto med porodom ali prvi dan življenja umreta dva milijona otrok, preden dopolnijo teden dni, pa še milijon. V 2018 je pred petim rojstnim dnem umrlo 5,3 milijona otrok. Pri Unicefu zatrjujejo, da bi celo 80 odstotkov teh smrti lahko preprečili s preprostimi ukrepi, za kar pa potrebujejo pomoč več darovalcev.
 
Smrtnost med novorojenčki je zlasti velika v državah v razvoju, kjer starši otrokom še več tednov po rojstvu ne dajo imena. Bojijo se namreč, da ne bo preživel … Najnovejšo akcijo za pomoč novorojenim je Unicef zato naslovil Naj novo življenje dobi ime.
 
Večina smrti novorojenčkov je posledica prezgodnjih porodov, zapletov med porodom in okužb kot je sepsa, meningitis ali pljučnica – vzrokov, pravijo, ki jih je mogoče preprečiti ali ozdraviti, če bi le matere in otroci imeli dostop do zdravstvenih institucij z ustrezno usposobljenimi kadri in ustrezno opremo.


Milijoni otrok ne dočakajo 15.rojstnega dne


Po podatkih Združenih narodov je svet v zadnjih tridesetih letih sicer dosegel izjemen napredek pri preživetju otrok. Stopnja umrljivosti med otroci do petega leta se je več kot prepolovila. Če je še leta 1900 umrlo 93 otrok, mlajših od pet let, na tisoč živorojenih, jih zdaj umre še 39. V zadnjih letih stopnja upada za skoraj štiri odstotke letno. Zmanjšala se je tudi smrtnost med petim in štirinajstim letom: na tisoč otrok jih umre sedem. Samo v 2018 je umrlo milijon otrok v tej starosti skupini.
 

Smrt kosi v podsaharski Afriki in Južni Aziji


image
Novorojenček in mati takoj po porodu. Foto Wikipedia


Kljub napredku so razlike v preživetju otrok v posameznih delih sveta še vedno ogromne. Podsaharska Afrika in južna Azija sta območji z najvišjo stopnjo otroške umrljivosti. Eden od trinajstih otrok v podsaharski Afriki in eden od štiriindvajsetih otrok v južni Aziji umre, preden dopolni pet let.  Somalija, Nigerija, Čad, Srednjeafriška republika, Sierra Leone in Gvineja so države, kjer na tisoč živorojenih umre več kot sto otrok. Za primerjavo: to je dvajsetkrat več kot znaša stopnja umrljivosti v razvitih državah.
 
Najbolj kritično je obdobje prvega meseca življenja, saj umre kar štirideset odstotkov otrok. V 2018 je to pomenilo okrog 2,5 milijona smrtnih primerov med novorojenčki ali sedem tisoč vsak dan. Po podatkih Združenih narodov je napredek pri zmanjšanju umrljivosti novorojenčkov počasnejši od napredka pri starejših.
 

Ob porodu umre 300.000 mater


Smrti med porodnicami

V Čadu zaradi zapletov pri porodu ali z nosečnostjo umre ena na 15 porodnic, v Južnem Sudanu ena na 18, v Somaliji ena na 20 in v Nigeriji ena na 21 porodnic

Na Norveškem iz istih razlogov umre ena na 25.700 porodnic, v Grčiji ena na 26.900, na Poljskem ena na 30.300 in v Italiji ena na 51.300 porodnic.
(Vir: Združeni narodi)


Tudi umrljivost mater v svetu se znižuje: s 342 smrti na sto tisoč živorojenih otrok, kolikor so jih zabeležili v 2000, je padla na 211 smrti v letu 2017. Zaradi zapletov z nosečnostjo in porodom je tega leta v svetu umrlo 295.000 mater. Tudi njihova smrtnost je največja v podsaharski Afriki in v Južni Aziji. Na afriške in južnoazijske matere odpade prek 80 odstotkov svetovnega bremena umrlih mater. Najbolj so ogrožene porodnice v Čadu in Južnem Sudanu, kjer umre ena na deset žensk. V Italiji, denimo, beležijo eno smrt na 51.300 porodnic.