Ko bakterije premagajo človeka
Sepsa imenujejo strokovnjaki sistemski odziv telesa na vdor bakterij v kri. To se zgodi, ko bakterije, ki so povsod okoli nas, premagajo obrambne mehanizme organizma. Sistemski odziv telesa lahko že v nekaj urah povzroči odpoved organov in s tem smrt ali pa pusti trajne posledice, kot so možganske okvare, slepota, gluhota, včasih zahteva amputacijo prstov ali udov. Nastanek bolezni je lahko nenaden, buren ali počasen, kar je odvisno od povzročitelja in bolnikove imunske kondicije. Zaradi različnih povzročiteljev in različnih bolezenskih znakov, kdaj povsem atipičnih, sepso tudi strokovnjaki včasih težko prepoznajo.
Smrt šestmesečnega Marka
»Ko smo se vračali z družinskega izleta v Kranjski Gori, je naš šestmesečni Marko dobil krče. Takoj smo šli v zdravstveni dom na Metelkovo, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so nas obravnavali za vročinske krče. Zagotovili so nam, da naj bi bilo vse v redu, potem pa je sin še v isti noči umrl,« je na posnetku, ki so ga novinarjem predvajali zdravniki na tiskovni konferenci, povedala dečkova mati Tina Dervarič. To je bilo pred petimi leti, a je materi še zdaj neizmerno težko.
Sepsa lahko ob zmanjšani imunosti prizadene vsakogar, vendar je pri nekaterih skupinah bolj pogosta.
»Najpogosteje se pojavi zaradi pogoste in nekritične rabe antibiotikov, kot posledica agresivnih kirurških posegov, presajanja organov, invanzivnih diagnostičnih postopkov, zdravljenja na intenzivnem oddelku, zaradi kemoterapije in obsevanja bolnikov z rakom. Pogostejša je pri starejših in pri dojenčkih. Še posebej so ogroženi dojenčki z majhno porodno težo. Med odraslimi najpogosteje zbolijo starostniki nad 65 let. Pri ljudeh, starejših od 85 let, je incidenca sepse več kot 2600 primerov na sto tisoč prebivalcev na leto. Pogostejša je tudi pri kroničnih bolnikih,« je povedal dr. Matjaž Jereb.
Znaki sepse
Znaki sepse so zelo različni. »Najpogostejši znak je vročina. Pred naraščanjem telesne temperature se običajno pojavi mrzlica. Pri starostnikih in bolnikih z oslabljeno imunostjo pogosto ni povišanja telesne temperature ali ta celo pade pod normalno vrednost. Bolniki imajo pospešen utrip, hitro dihajo, lahko pride do motnje zavesti, se izgubljajo. Že zelo zgodaj se lahko zniža telesni tlak, posledica tega je slaba prekrvitev organov, njihova okvara in odpoved,« je navedel dr. Jereb, ki ima z bolniki s sepso na infekcijski kliniki v Ljubljani veliko izkušenj. Kljub sodobnim načinom zdravljenja in podpornim mehanizmom se sepsa v 27 odstotkih konča s smrtjo.
Pri dojenčkih lahko usodnih nekaj ur
Po besedah pediatrinje Helene Mole je pri otrocih sepsa sicer redka; eden do štirje primeri na sto tisoč novorojenčkov. Pri otrocih so bolj kot vročina značilni zavračanje hrane, apatija, težko dihanje, stokanje. Pediatri se najbolj bojijo ekstremno hitrega poteka bolezni; od prvih znakov do smrti lahko preteče le nekaj ur. Ta potek je najpogostejši pri novorojenčkih, pri katerih je vir okužbe povezan z obporodnim dogajanjem, kasneje v otroštvu pa je najbolj nevarna meningokokna okužba.
Pomen cepljenja
Pogosti sta še okužbi z bakterijama hemofilus influence in pnevmokok. »Ti dve že preprečujemo s cepljenjem. Od letos je v Sloveniji na voljo tudi cepivo proti bakteriji meningokok skupine B,« je povedala pediatrinja Anja Radšel iz Medvod.
Zdravniki so spomnili, da zmanjšuje možnost sepse tudi cepljenje nasploh, denimo cepljenje proti gripi. Več ko je cepljenih, manj bo okoli nas bakterij in virusov, ki oslabijo organizem in ga tako »pripravijo« na vdor bakterij v kri.