Izbira je pestra. Številni vzgojno-izobraževalni zavodi izvajajo pestro paleto srednješolskih programov po vseh slovenskih regijah. Največ jih je v Ljubljani, kjer bodoči srednješolci lahko izbirajo med dvajsetimi poklicnimi in strokovnimi šolami ter petnajstimi gimnazijami. Nekatere poleg običajnih gimnazijskih programov izvajajo tudi tehniške, umetniške, športne ali klasične programe.
Tudi tisti, ki srednjo šolo letos zaključujejo, bodo imeli največ izbire za nadaljevanje šolanja v Ljubljani, kjer je skoraj polovica vseh razpisanih mest za redni študij. Poleg gimnazij, univerz in višjih šol bodo z dnevom odprtih vrat bodoče dijake in študente informirali tudi študentski in dijaški domovi.
Spremstvo staršev je dvorezen meč
Ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj je za Delo povedal, da so informativni dnevi samo ena od aktivnosti, s katerimi srednje šole informirajo osnovnošolce, saj že od septembra zavod predstavljajo po osnovnih šolah, imeli pa so tudi dan odprtih vrat. Njegova kolegica s Srednje ekonomske šole Ljubljana Andreja Preskar, je poudarila, da so informativni dnevi za večino bodočih dijakov vendarle prvi pravi stik s prihodnjo šolo. Na obeh srednjih šolah poleg predstavitev načrtujejo tudi druge aktivnosti. Na srednji ekonomski šoli z Roške bodo dijaki pripravili trudi kratko igro v več jezikih, medtem ko bodo na šoli za oblikovanje in fotografijo obiskovalce povabili na razstavo dijaških umetnin.
Markelj na vprašanje, kaj bi bodočim dijakom svetoval, odgovarja, da je »težko deliti nasvete devetošolcem. Marsikdo šele pozneje ugotovi, kaj ga v življenju zares zanima.« Kot pozitivno poudarja, da ima srednja šola za oblikovanje v svojem programu sprejemne izpite, saj, kot pravi, »na preizkusu likovne nadarjenosti lahko še pravočasno ugotovijo, za koga je ta šola primerna, in se, če ni, vpišejo kam drugam«.
Bodoče srednješolce na informativne dneve večinoma spremljajo njihovi starši, vse pogosteje pa se to dogaja tudi na fakultetah, kar je bilo še generacijo pred tem popolnoma nepredstavljivo. Markelj meni, da so vsaj delno vzrok za to slabe povezave z javnim prevozom, saj je vožnja s straši za številne šolarje in dijake iz oddaljenih krajev edini ali vsaj najpreprostejši način, kako priti do izobraževalnega zavoda.
Vendar opozarja, da je spremstvo staršev dvorezen meč. »Starši včasih preveč vplivajo na otroka in mu vsiljujejo, kar se jim zdi perspektivna poklicna usmeritev. Po drugi strani pa so dobrodošli, saj bodoče dijake pogosto zanimajo površinske stvari, denimo razpoloženje na šoli, medtem ko se starši poglobijo v predmetnik in postavljajo drugačna, bolj bistvena vprašanja.« »Otroci se pred polnim razredom pogosto ne upajo izpostavljati z vprašanji, tudi če so ta nujna, medtem ko imajo starši s tem manj težav,« meni Markelj.
Tutorji zgroženi nad nezainteresiranostjo dijakov
Nad spremstvom staršev pa so manj navdušeni na univerzah. Anja Zidar, tutorka na ljubljanski filozofski fakulteti, je nad vedenjem staršev in bodočih brucev zgrožena. »Starši sprašujejo, zanimajo jih program in izmenjave, dijaki pa nezainteresirano sedijo zraven, vdani v usodo.« Dijakom svetuje, naj svojo usodo vzamejo v svoje roke in naj se za smer študija ne odločajo na podlagi zahtev staršev ali projekcij stanja na trgu dela. Vendar svari, naj, še posebno pri izbiri za težje študijske smeri, ne precenijo svojih zmožnosti.
Z njo se strinja tutor z ljubljanske pravne fakultete Tim Obreza, ki opominja, da informativni dnevi niso edini način pridobivanja informacij, in dijakom svetuje, naj »za bolj celostno predstavo obiščejo predavanja pri zanimivem predmetu in vzpostavijo stik z ljudmi, ki fakulteto obiskujejo«.