Za boljše razmerje ali več revščine?

Ljubljana – Predvidena ukinitev dodatka za delovno aktivnost polarizira javnost in politiko. Na eni strani so ministrstvo za delo in večina koalicije, ki menijo, da sta si s tem dodatkom denarna socialna pomoč in minimalna plača po višini preblizu, s čimer se povečuje past neaktivnosti, na drugi pa humanitarne organizacije, Levica in SD nasprotujejo ukinitvi, ker trdijo, da bo še več ljudi pahnjenih v revščino. Kdo bo z argumenti bolj prepričljiv, bo pokazala že jutrišnja seja matičnega parlamentarnega odbora.

Od 89.730 upravičencev do denarne socialne pomoči jih, po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), 10.150 prejema dodatek za delovno aktivnost. Ta je v dveh višinah – do 205 evrov so upravičeni tisti prejemniki denarne socialne pomoči, ki so delovno aktivni več kot 128 ur na mesec, nižji dodatek, 104 evrov, pa pripada tistim, ki so delovno aktivni od 60 do 128 ur na mesec, in tudi posameznikom, ki so s kakim društvom sklenili sporazum o prostovoljstvu, kjer pa je spodnja omejitev 24 ur prostovoljskega dela na leto.



Nevladne organizacije poudarjajo korist vključitve v prostovoljske programe in denarne spodbude za to, posebno za dolgotrajno brezposelne, proti morebitnim zlorabam (določene skupnosti ustanavljajo društva in si med seboj pišejo potrdila ter si tako umetno zvišujejo cenzus) pa predlagajo več varovalk.

​Višji dodatek pa večinoma dobivajo tisti, ki delajo, in ta pomeni višjo mejo za upravičenost do socialnih transferjev v družinah, v katerih je eden od staršev zaposlen, a ima nizko plačo, drugi pa ne. »Socialno pomoč bo izgubilo ali bo znižana več kot 4600 družinam,« nasprotovanje utemeljuje poslanec Levice Matej T. Vatovec.

Seštevek višjega dodatka za aktivnost in denarne socialne pomoči za samsko osebo je 607 evrov, kar je 91 odstotkov minimalne plače, ki zdaj znaša 667 evrov neto. »Dodatek za delovno aktivnost so uvedli leta 2011, v času največje krize, ko je denarna socialna pomoč znašala 230 evrov, danes je 172 evrov višja. Ob visoki gospodarski rasti in pomanjkanju delovne sile se je skokovito povečalo število prejemnikov denarne socialne pomoči – med aprilom 2018 in aprilom 2019 za okoli 14.000, kar nas je presenetilo. Cenzus pomoči se je tako približal minimalni plači, da si ljudje izračunajo, kaj jim prinaša višji razpoložljivi dohodek. Delo pa se mora izplačati,« pravi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer. Nevladne organizacije pa ji v pozivu, ki so ga naslovile na poslance, odgovarjajo: »Če se oseba, ki prejema denarno socialno pomoč, z dodatkom za delovno aktivnost preveč približa minimalni plači, ni težava v socialnih transferjih, ampak v prenizki minimalni plači.« Opozarjajo, da novela samo zmanjšuje sredstva tistim, ki že tako ali tako živijo na meji preživetja.



Ministrica po drugi strani pojasnjuje, da bodo ob ukinitvi dodatka za delovno aktivnost sprejeli še ukrep »za ravnovesje«, da tistim, ki se bodo vključili v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ali socialno aktivacijo, nagrada, ki jim pri tem pripada, ne bo zniževala zneska denarne socialne pomoči kot jo zdaj: »Na terenu se dogaja, da se posamezniki ne želijo vključiti v aktivno politiko zaposlovanja, katere smisel je, da jih usposobimo za vrnitev na trg dela, prav zato, ker bi prejemali manj pomoči.«

Na trditve nasprotnikov ukinitve dodatka, da bodo najbolj prizadete matere samohranilke, odgovarja, da ti ne upoštevajo vseh transferjev: »Materam pripada tudi preživnina za otroke. Če je ne dobijo od očeta otrok, jim jo izplača preživninski sklad. Če padejo v nižji dohodkovni razred, so upravičene do višjega otroškega dodatka, subvencije malice, kosila, najemnine.« Tisti prejemniki, kjer je drugi od staršev umrl in otrok po njem nima prejemkov, so upravičeni do dodatka za enostarševsko družino (za vsakega otroka 72 evrov višji cenzus za socialno pomoč in 30 odstotkov višji otroški dodatek). Med prejemniki socialne pomoči je, po podatkih MDDSZ, približno odstotek takih družin, vseh enostarševskih pa slabih deset odstotkov; 1311 med njimi dobiva dodatek za delovno aktivnost, od tega jih je 104 prejemalo minimalno plačo.