Rejništvo: začasno zagotovilo boljšega življenja

Mladostniki po končanem rejništvu pogosto ostanejo v rejniški družini, saj jim, kot opozarjajo v Rejniškem društvu Slovenije – in to je problem večine mladih pri nas – odgovorne institucije ne zagotavljajo dovolj intenzivne podpore pri iskanju zaposlitve in reševanju stanovanjskega vprašanja.

V Sloveniji živi v rejništvu približno 900 otrok. »Imamo se zelo radi, včasih se pa tudi skregamo. Ko postavimo meje, ni nobene razlike med biološkimi in rejniškimi otroki,« pravi Majda Koban Justinek, mama dveh bioloških sinov, ki sta že samostojna, sicer pa že 14 let rejnica, ki ima trenutno v rejništvu enega dečka in dve deklici.

Je tudi podpredsednica Rejniškega društva Slovenije. To je decembra do rejniške družine pomagalo dečku, ki je zelo potreboval tovrstno namestitev, opiše enega izmed primerov dobre prakse.

Dečka je center za socialno delo sprva nameraval namestiti v mladinski dom, a je na decembrskem taboru za rejniške družine spoznal, da je življenje v rejniški družini boljše od življenja v domu. Ta mesec bo dobil svojo rejniško družino. »To, da nam je uspelo poskrbeti za dečka, je najlepše božično darilo, ki sem ga lahko dobila,« pravi Koban Justinkova.

Otrokova varnost je na prvem mestu

Kljub vednosti, da mora vsak otrok, če je le mogoče, živeti v svoji biološki družini, se Koban Justinkova zaveda, da se včasih vse možnosti zaprejo. Rejniška družina se trudi, da bi njihovi rejniški otroci ohranjali stike s svojimi biološkimi starši, bodisi telefonske bodisi osebne, a to je včasih lahko nevarno: »Ob začetni namestitvi enega izmed otrok je imela zaradi strahu pred otrokovim očetom naša družina veliko pomislekov. Da bi ogroženemu otroku pomagali, smo poiskali različne rešitve – izklopili smo družinski telefon, ga zaščitili v vrtcu, preprečili širjenje njegovih fotografij na družbenih omrežjih.«

Rejniki se sicer morajo zavedati, da je rejništvo začasen ukrep, katerega namen je, da se otrok vrne v biološko družino, ko ta izpolni pogoje za to, opozarja Matej Babšek, direktor Centra za socialno delo Ljubljana Šiška, v okviru katerega imajo v rejniških družinah 32 otrok.

Kljub temu se otroci na krušne starše lahko zelo navežejo in obratno. Navezanost je odvisna od posameznega primera, pravi Babšek, načeloma pa se na krušnega starša bolj naveže mlajši otrok. Starejši otroci se bolj zavedajo, da gre le za nadomestno obliko družine.

Majda Koban Justinek, ki bi tudi raje videla, da se razmere v otrokovi matični družini uredijo in da se ta lahko vrne domov, pozna veliko rejniških družin, ki jih otroci po končanem rejništvu še vedno obiskujejo. Tudi sama bi po končanem rejništvu rada z rejniškimi otroki praznovala praznike, kot jih praznujejo zdaj, doma, v družinskem vzdušju.

Pomoč pri iskanju zaposlitve in stanovanja

Kot pravi Matej Babšek, je prednost bivanja v nadomestni družini ta, da otrok pridobi tudi izkušnjo družinskega življenja. Kadar so otrokove potrebe tako specifične, da ne bi bile zadovoljene v rejniški družini, ga namestimo v institucionalno varstvo, pojasni Babšek. Mogoča je tudi kombinacija obojega, tako da biva otrok, denimo, med tednom v zavodu, ob koncu tedna pa v rejniški družini. Zgodi se tudi, da rejniki sami ugotovijo, da bi bilo za otroka bolje, če bi bival v drugi rejniški družini, dodaja.

Za povečavo kliknite na infografiko.

Rejniško društvo Slovenije pokriva območje celotne Slovenije in deluje že več kot deset let. Združuje osebe, ki sodelujejo v rejniškem sistemu, in njihove podpornike. Organizirajo različne projekte, tabore za otroke in za rejniške družine, izobraževanja in okrogle mize ter opozarjajo na neurejene zadeve. Tako so, denimo, julija lani na ministrico naslovili predloge za izboljšanje kakovosti rejništva. Poleg pomoči pri iskanju zaposlitve in urejanju stanovanjskega vprašanja za otroke bi si želeli še dostopno in brezplačno psihoterapevtsko pomoč zanje, več možnosti za usposabljanje in zaposlovanje za mlade s posebnimi potrebami in bolj intenzivno delo z biološkimi družinami.

V rejništvu najdlje do 26. leta

Leta 2017 sta bili po podatkih ministrstva 602 rejnici, rejnikov pa le 76. Tudi na tem področju so prisotni spolni stereotipi o primernejšem spolu, a na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opažajo, da si vse več moških želi biti dejavnih očetov, kar bo po njihovem sčasoma mogoče zaznati tudi na področju rejništva. »Pravzaprav tak, tradicionalen, način razmišljanja pri rejništvu ni nič kaj drugačen od tradicionalnega razmišljanja o vlogi mater in očetov v nerejniških družinah,« dodajajo.

Posameznik lahko rejništvo opravlja poleg svojega rednega poklica ali kot edini poklic, pri čemer se mu poleg rejnine, ki znaša okoli 530 evrov na mesec oziroma nekaj več kot 400 evrov za starejše od 18 let, zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost. Center za socialno delo sklene z rejnikom pogodbo, katere veljavnost se lahko podaljša tudi po polnoletnosti osebe, vendar najdlje do 26. leta starosti.