Tiskane izdaje
»V SMC smo povsem enotni, da so živali čuteča bitja in v zakonodaji potrebujejo posebno varstvo. Ministrstvo za pravosodje nas zaenkrat ni prepričalo, zakaj bi dikcijo “čuteče” vnesli v stvarnopravni zakonik, ki se ukvarja s pravom stvari. Živali bi se namreč po predlogu ministrstva še naprej obravnavale kot stvari, kar je popoln nesmisel. Ministrstvo bo moralo, če bo želelo dobiti podporo SMC, pojasniti tudi, kaj želi z besedo “čuteča” sploh doseči. Po sprejetju takšne dikcije se bodo odprla nova vprašanja in dileme, med drugim tudi, ali prepovedati pridelavo in uživanje mesa, saj se bodo našli tudi tisti, ki bodo trdili, da se čutečih bitij ne sme pripravljati in uživati kot hrano.« Po pridobitvi odgovorov ministrstva se bodo odločili o podpori zakonu, so dodali.
Določilo 15. a člena, da so živali čuteča živa bitja, so na pravosodnem ministrstvu oblikovali v sodelovanju s pravno stroko in predstavniki nevladnih organizacij. A kot je dejala ministrica Andreja Katič, jim ga v medresorskem usklajevanju ni uspelo uskladiti. Novela je kar štiri tedne čakala na uvrstitev na sejo vlade. Tudi v sredo je ministrica poskušala prepričati nekatere kolege ministre, a ji ni uspelo, in tako v predlogu ostaja dikcija, da so živali živa bitja.
Katičeva je novo opredelitev, ki živali ne obravnava več kot stvari, sicer izpostavila kot pomembno novost, vendar še vedno upa, da bo predlog spremenjen med obravnavo v državnem zboru. Kot je dejala, se o tem že pogovarja s poslanci, meni pa tudi, da bodo tudi nevladne organizacije »vršile dovolj velik pritisk, da Slovenija na tem področju stopi med bolj napredne države«.
Še en poskus z vložitvijo amandmaja
Namero o vložitvi amandmaja z dikcijo, da so živali čuteča živa bitja, ko bo predlog sprememb stvarnopravnega zakonika prišel v parlamentarno proceduro, je že napovedala poslanka Socialnih demokratov Meira Hot. Kot pobudnica spremembe področne zakonodaje, ki ji je sledil predlog novele stvarnopravnega zakonika, obžaluje, da je bila dikcija »zaradi pomislekov nekaterih v koaliciji« s sprejemom predloga na vladi okrnjena.»Sprememba je sicer korak naprej, vendar ni dovolj, če resnično želimo otipljive premike ne le pri nadaljnjih zakonodajnih spremembah, temveč tudi v postavljanju te problematike v ospredje družbenih razprav in zaznav.« Po njenih besedah so v našem pravnem redu na tem področju številne zakonodajne vrzeli, ki preprečujejo boljšo preprečevanje zavržnih ravnanj z živalmi in primerne sankcije za kršitelje.
Vlada zavrača nekaj, kar je Slovenija že sprejela
Na vladno sprejetje novele so se odzvali tudi v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice. »Kdorkoli ima doma žival, lahko potrdi, da je čuteče bitje, in kdor je pravnik, lahko vladi pojasni, da zavrača nekaj, kar je Slovenija s podpisom lizbonske pogodbe že sprejela,« so zapisali. Čeprav člen 15. a nima neposrednega vpliva in odpravlja predvsem neskladja, gre za pomembno simbolno gesto, dodajajo. V Društvu opozarjajo na protislovno delovanje vlade, ki »ob vsaki priložnosti poudarja, da Slovenija spoštuje evropski pravni red«, nasprotuje pa uporabi izraza čuteče živo bitje.
