Po preverjanjih Zveze potrošnikov Slovenije se je tako pokazalo, da prodajalci kurjave kar v tretjini primerov kupcem prodajajo neustrezna drva. Po uredbi o emisijah v zrak iz malih kurilnih naprav namreč les za kurjavo ne sme imeti več kot dvajset odstotkov vlage, a se je zgodilo, da so pri prodajalcu, ki je ponujal suha drva, namerili čez 27 odstotkov vlage. Poleg tega pri ZPS ugotavljajo, da trgovci kupcem ničesar ne povedo ne o vlažnosti ne o (ne)primernosti drv za takojšnje kurjenje.
Tretjina peči na trgu neustreznih
Na področju peči pa je po temeljitem pregledu trga tržna inšpekcija prav tako ugotovila precej neskladnosti z veljavnimi predpisi. Lani so preverili 62 tipov malih kurilnih naprav in ugotovili, da ima sedemnajst tipov prevelike koncentracije prahu, pri sedmih pečeh pa so bile previsoke tudi izmerjene koncentracije ogljikovega monoksida. Pokazalo se je torej, da je bilo lani na trgu skoraj tretjina peči na trda goriva neustreznih. Inšpekcija je v dvanajstih primerih ukrepala.
V Sloveniji na leto pokurimo več kot milijon ton lesa.
Zmeda se nadaljuje tudi pri uporabnikih. Ti pri prodajalcih pogosto v dobri veri kupijo prevlažna drva ali neustrezne peči in s kurjenjem onesnažujejo ozračje ter obenem kršijo zakonodajo. Nadzor nad tem, s čim se kuri in v kakšnih pečeh se to počne, ima sicer inšpekcija za okolje in prostor, vendar so za prijavo nepravilnosti inšpekciji za zdaj zadolženi dimnikarji. Uporabnike, ki kurijo neprimerna drva, lahko doleti globa od 60 do 100 evrov in dimnikarjem se ne zdi prav, da na koncu verige odgovarja samo uporabnik, ne pa tisti, ki je prodal neprimerno kurivo ali neustrezno vgradil peč, pravi predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Dovrtel.
Dimnikarji nočejo več prijavljati inšpekciji
Predvsem se jim ne zdi prav, da morajo nepravilnosti inšpekciji prijavljati prav oni. »Odkar ni več koncesij za dimnikarsko dejavnost, takšna dodatna naloga za nas ni sprejemljiva. Na eni strani smo namreč povsem odvisni od trga in od dobre volje strank, ali si bodo izbrale nas ali koga drugega, po drugi strani pa s prijavljanjem inšpekciji opravljamo nekakšno javno upravno nalogo, ki ni združljiva z našim tržnim položajem. Če se torej držimo zakonodaje in strogo prijavljamo vse nepravilnosti, bomo ostali brez dela, ker nekdo drug v želji po preživetju ne bo tako dosleden. Država bo to morala urediti nekako drugače,« pravi Dovrtel in napoveduje, da v prihodnje dimnikarska podjetja te upravne funkcije verjetno ne bodo več opravljala, še naprej pa bodo seveda delala svoje delo – čiščenja, meritve, nadzore in svetovanje strankam.
Ministrstvo za okolje in prostor vztraja
Slaba četrtina slovenskih gospodinjstev se ogreva izključno na trda goriva.
Pomislekom dimnikarjev pa na okoljskem ministrstvu odgovarjajo zgolj z navajanjem predpisov in vztrajanjem pri njih. »Dimnikar mora v okviru meritev emisij snovi z dimnimi plini v zrak izvajati tudi kontrolo vlažnosti drv in preverjati primernost velikosti polen za enostavna kurišča oziroma granulacijo goriva glede na zahteve proizvajalca male kurilne naprave.
Dimnikarji opravljajo nadzor nad uporabo ustreznega goriva v malih kurilnih napravah, ki se uporabljajo za ogrevanje stanovanj, tudi v okviru rednega letnega pregleda malih kurilnih naprav. Dimnikar na podlagi pregleda izda zapisnik, v katerem mora navesti ugotovitve glede stanja in primernosti male kurilne naprave za nadaljnjo neoporečno in varno obratovanje in tudi vsebnost vode v lesnem gorivu.
Če dimnikar pri izvajanju storitev ugotovi, da uporabnik dimnikarskih storitev v mali kurilni napravi uporablja nedovoljeno gorivo, o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo, ki z odločbo prepove uporabo nedovoljenega goriva v mali kurilni napravi,« so zapisali.
Toda doslej okoljska inšpekcija, kljub temu da se najnovejša uredba izvaja že kakšno leto, ni dobila še nobene prijave dimnikarjev zaradi rabe neustreznega goriva.