»Albanija je ujeta v avtokracijo starih sil«

Sporne lokalne volitve med najglobjo politično krizo po padcu komunizma zaznamovala nizka volilna udeležba in bojkot opozicije.

Objavljeno
01. julij 2019 17.30
Posodobljeno
01. julij 2019 17.30
Lokalnih volitev v Albaniji se je udeležila le dobra petina upravičencev. FOTO: Florion Goga/Reuters
Albanske lokalne volitve sta zaznamovala nizka volilna udeležba in bojkot opozicije. Kljub napetemu ozračju so minile mirno. Na več lokacijah niso dobili glasovnic, uradni rezultati pa naj bi bili znani jutri.

Premier Edi Rama je označil volitve za zgodovinske, ker bodo državi prinesle prihodnost, državljanom pa upanje. Po njegovem je šlo za kulminacijo spopada med staro in evropsko Albanijo. Vodja združene opozicije Lulzim Basha je poudaril, da je 85 odstotkov Albancev zavrnilo enopartijsko glasovanje pod enopartijskim nadzorom, kar se po padcu komunizma ni zgodilo nikjer v Evropi. To je parodija demokracije in pravne države, je sklenil Basha.


Zakaj so tokratne lokalne volitve pomembne?


Država je v najgloblji politični in institucionalni krizi po padcu komunizma. Na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma je slavila Socialistična stranka Edija Rame. Kljub obtožbam, da so socialisti kupili volitve z umazanim denarjem kriminalnih združb, je Zahod gledal na Ramo kot na novo upanje za Balkan. Združena opozicija z Demokratsko stranko Lulzima Bashe na čelu, ki že več mesecev na ulicah zahteva odstop Rame in razpis predčasnih parlamentarnih volitev, je na začetku leta vrnila poslanske mandate in bojkotirala lokalne volitve, čeprav sta jih podprla Bruselj in Washington.


Ali je Albanija pod vladavino Rame postalo zatočišče kriminalcev iz Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike?


Ameriško zunanje ministrstvo je označilo Albanijo za državo, kjer z neznosno lahkostjo perejo denar po zaslugi šibkih državnih institucij in razširjene korupcije, ki je postala način življenja. Da je tveganje pranja nezakonitih prihodkov, ki izhajajo iz trgovine z narkotiki, davčnih in carinskih utaj ter korupcije, še vedno visoko, je ocenil tudi Svet Evrope. Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva se je proizvodnja marihuane v letu dni povečala petkratno, da je postala Albanija glavni proizvajalec in trgovec s kanabisom v Evropi pa so potrdili tudi v Europolu in Združenih narodih. Iz objavljenih prisluhov je razvidno, da so mnogi poslanci, župani in visoki funkcionarji iz vrst socialistov sodelovali s kriminalci pri kupovanju glasov, zastraševanju volivcev in ponarejanju dokumentov, kar je omogočilo razcvet trgovine z narkotiki. 


Zakaj so lokalne volitve sprle državni vrh?


Po oceni predsednika države Ilirja Mete globoka politična kriza v državi ne omogoča izvedbe demokratičnih in poštenih volitev, Albanija pa se bo še bolj oddaljila od začetka pristopnih pogajanj z EU. Zato je preklical razpisane lokalne volitve in jih s predsedniškim dekretom razpisal za 13. oktober. To je novi ustavni datum za lokalne volitve, ki ga je vladajoča koalicija pod vodstvom Rame ignorirala in izvedla nedeljske volitve. Meta jih je označil za socialistične in za poskus legalizacije zadrževanja države za talko in vzpostavljanja enostrankarskega režima. Rama je obtožil Meto, da ni več šef države, temveč voditelj opozicije, vladajoča koalicija pa je sprožila postopek njegove odstavitve, ki je blokiran zaradi nefunkcionalnosti ustavnega sodišča, ki mora odstavitev potrditi.


Kaj je bil sprožilec za upor združene opozicije?


Kot navaja Basha, so ljudje prepoznali, da je Albanija ujeta v avtokracijo starih sil, ki so si prisvojile skoraj vse pomembne vzvode moči. Politiki, povezani z organiziranim kriminalom, niso kaznovani, kriminalci pa so pridobili politični vpliv za širitev spornih poslov, namesto da bi jih preganjali.


Ali vlada še uživa zaupanje državljanov?


Na množičnih protestih, ki redno potekajo od februarja, sodeluje tudi po 200.000 ljudi, lokalnih volitev pa se je po neuradnih podatkih udeležilo le 21,6 odstotka volilnih upravičencev. Glasovalno pravico je imelo 3,5 milijona prebivalcev, v 35 od skupaj 61 občin so kandidirali za župane in svetnike le kandidati vladajoče koalicije, v preostalih 26 občinah pa so bili na kandidatnih listah še predstavniki manjših in manjšinskih strank.