Tiskane izdaje
Albanska opozicija že dva meseca na protestih zahteva odstop Rame, ki ga obtožuje korupcije in povezav z organiziranim kriminalom. Opozicija zavrača udeležbo na lokalnih volitvah ter zahteva oblikovanje začasne vlade in predčasne volitve. V polovici od 61 občin kandidirajo le kandidati vladajoče Socialistične stranke. Rama očita opoziciji, da noče sprejeti volje ljudstva in da zavrača dialog.
Ker premier ignorira zahteve opozicije, je 65 opozicijskih poslancev iz konservativne Demokratske stranke in njenih zaveznic v znak protesta pred tremi meseci vrnilo svoje mandate. Politični boj so preselili na ulice. Gluhi so za pozive mednarodne skupnosti, naj se vrnejo v parlament, ki je pravi prostor za demokratično razpravo o reformah.
Krivda za evropski neuspeh?
Protestniki so se v soboto znova spopadli s policijo in nanjo metali molotovke in petarde, policija pa je odgovorila z vodnim topom, dimnimi bombami in solzivcem. V spopadih je bilo več poškodovanih policistov in protestnikov. Rama je obsodil nasilje protestnikov in spomnil na proteste leta 2011, ko je bila na oblasti sedanja opozicijska Demokratska stranka. Pripadniki nacionalne garde so takrat ubili štiri privržence njegove Socialistične stranke.
Meta je še ocenil, da razmere v državi spodkopavajo kakršne koli možnosti za začetek pristopnih pogajanj Albanije z Evropsko unijo. Prvak Demokratične stranke Lulzim Basha je predsednikovo odločitev komentiral z besedami: "Naš boj se bo nadaljeval vse do odhoda Rame." Kljub temu je Rama, ki vlada v Albaniji od leta 2013, zagotovil, da bodo volitve potekale 30. junija, in da je socialistična večina odločena izvesti pravosodno reformo, ki je ključna za evropsko prihodnost Albanije. Premier je obtožil opozicijo, da je odgovorna za evropski neuspeh Albanije.
Zelena luč za odprtje pogajanj?
Zastrupljeno ozračje skrbi tudi zahodne vlade. Ameriško veleposlaništvo v Tirani in Ovse sta opozorila, da nasilni protesti ogrožajo demokratične reforme in evropsko pot, in pozvala vse udeležence protestov, naj mirno izvršujejo svojo pravico do zbiranja in zavrnejo nasilje. Kar zadeva odprtje pristopnih pogajanj Albanije z EU pa je najbolj zadržan Pariz, ki je zaskrbljen tudi zaradi vse večjega števila albanskih emigrantov. Nezadovoljen s političnimi razmerami je tudi veleposlanik EU v Tirani Luigi Soreca, ki je poudaril, da ne zadoščata doseženi napredek v reformi pravosodja in boju proti kriminalu.
Čeprav je evropska komisija znova priporočila začetek pristopnih pogajanj z Albanijo, so proti hitremu odprtju tudi nemški krščanski demokrati (CDU/CSU). Predsednik odbora za evropske zadeve v Bundestagu Gunter Krihbaum je prepričan, da Albanija 18. junija v Luksemburgu še ne bo dobila zelene luči. V Nemčiji jo mora dati Bundestag, kar pa ni mogoče brez soglasja poslanske skupine CDU/CSU. Poleg Francije je začetku pogajanj z Albanijo doslej najodločneje nasprotovala Nizozemska.
