Albanijo lahko reši le evropska demokracija

Ljubljana – V Albaniji se na ulicah zbirajo protestniki z jasno zahtevo po predčasnih volitvah in pregonom organiziranega kriminala. Vodja albanske opozicije Lulzim Basha je med obiskom Slovenije sporočil, da Albanijo lahko reši samo »evropska demokracija«.



V Ljubljano je prispel na povabilo Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) ter opravil več političnih in poslovnih sestankov. »Pogovarjali smo se o Albaniji, o vlogi Zahodnega Balkana in tudi o slovenskih investicijah v Albanijo,« je dejal. »V Sloveniji vidimo vzor za uresničitev naših potencialov, pri čemer se moramo izogniti vsem slovenskim težavam in slediti pozitivnim vzorcem.«
 

Kaj sporočajo ljudje na albanskih ulicah?

Sporočilo je zelo preprosto – hočemo Albanijo, ki spoštuje evropske vrednote. Imeti moramo svobodne volitve, vladavino prava in enake pogoje za vse. Trideset let po padcu komunizma so ljudje prepoznali, da je Albanija spet ujeta. Tokrat ne z ideologijo, temveč z avtokracijo starih sil, ki so si prisvojile skoraj vse pomembne vzvode moči.


 

Kje je Albanija danes?

Na križišču. Resda smo veliko dosegli v zadnjih tridesetih letih, toda zdaj moramo preseči tudi avtokracijo. Najti moramo pot do Evropske unije, kamor si želi 95 odstotkov Albancev. Tja lahko pridemo samo po evropski poti, ne z lažmi, podtikanji in zavračanjem demokracije. Politiki, ki so povezani z organiziranim kriminalom, morajo biti kaznovani. Zdaj imamo ozek krog ljudi, ki v rokah drži vse politične in gospodarske odločitve, hkrati pa pozablja na veliko večino preostalih Albancev.
 

Gre za precej velike besede, ki jih opozicijski politiki radi pozabijo, ko pridejo na oblast.

Drži, zato moramo Albanijo spremeniti na pravni podlagi, da bodo vsi imeli enake možnosti. Že več kot leto dni ne deluje naše ustavno sodišče, v Albaniji pa se je razširila mreža organiziranega kriminala iz Latinske Amerike, Severne Amerike, Azije in tudi Evrope. Namesto da bi kriminalce preganjali, so celo pridobili politični vpliv za širitev spornih poslov.

Kadar nekdo na veliko obljublja, kako bo vse to spremenil, se problemi največkrat samo ponovijo. Prav zato moramo v spremembo vključiti celotno skupnost, slediti evropski ideji in politično moč prenesti med ljudi. Tisti, ki se trudijo in imajo dobre ideje, morajo biti nagrajeni, prav tako moramo imeti večjo politično konkurenco.
 

Toda organizirani kriminal ne bo kar odšel, ampak bo iskal nove povezave.

Odločilna je politična volja, zato se moramo bolj kot na politično bitko osredotočiti na pravila igre. Naša stranka je bila ves čas vključena v boj proti organiziranemu kriminalu. Leta 2015 smo vlado pozvali, naj sprejme zakon, ki ljudem z dokazanimi povezavami v organiziranem kriminalu prepoveduje kandidiranje na volitvah. Povezovanje z organiziranim kriminalom ne sme prinašati nagrade, ampak mora biti kaznovano.
 

Zakaj so kriminalci svoj raj našli ravno v Albaniji?

Kriminal gre vedno tja, ker obstajajo šibke javne institucije in politika, ki je pripravljena žrtvovati javno dobro za lastno korist. Takšno vodstvo ne razmišlja o investicijah v šolstvo in zdravstvo, ampak poskuša imeti nadzor nad policijo in sodstvom. Prav zato moramo okrepiti državne institucije in politično konkurenco.
 

Kako pomembne bodo za Albanijo majske evropske volitve?

Pomembno je, da bo EU ostala zvesta solunskemu sporazumu o približevanju Zahodnega Balkana Evropski uniji. Kljub temu je za nas najpomembneje, da skrbimo za lastni razvoj in izpolnjevanje meril za članstvo. Tako bodo ostali mladi z dobrimi idejami v gospodarstvu, kulturi in šolstvu, zdaj pa se množično izseljujejo. Kar jim uspeva v tujini, jim mora tudi doma, to je naša najpomembnejša naloga.
 

Lulzim Basha: Kratkovidnost pri proučevanju nenadzorovanih migracij je prinesla kratkovidne rešitve. FOTO: Leon Vidic

Pred evropskimi volitvami je navzoč strah pred krepitvijo suverenističnih strank v evropskem parlamentu.

Demokratična stranka Albanije je bila osnovana na ideji, da Albanija postane članica Nata in Evropske unije. Člani Nata smo že postali, prav tako smo med kandidati za vstop v EU, albanski državljani lahko potujejo znotraj schengenskega območja brez vizuma. Na žalost smo pod drugo oblastjo v Albaniji nazadovali, saj ni bilo pravih reform.
 

Skrajni desni evropski trend se sicer zavzema za večjo moč nacionalizma in ne za povezovanje.

Trend je skrb vzbujajoč, naša naloga pa je, da zgradimo zaupanje in da Albanija ustreza merilom za vstop v EU. Članstvo bi Albaniji prineslo veliko dobrega – prost pretok ljudi, kapitala, dela, idej ter padec številnih meja.
 

Tesno pa sodelujete z Donaldom Trumpom, čeprav je Evropsko unijo označil za grožnjo ZDA.

Vedno skrbimo za čim boljše stike z ZDA, saj smo zaradi ameriške podpore postali člani Nata, pomagali so tudi k neodvisnosti Kosova. Sodelovanje z ZDA zato ne izključuje naše želje, da postanemo polnopravni člani EU.


 

Kako komentirate množične migracije?

V želji za boljše življenje so se ljudje vedno selili. Razumeti moramo, da migracij ne bodo ustavile nobene tehnične ovire. Evropa mora poskrbeti, da bo z migracijami izboljšala skupno dobro, hkrati pa mora poskrbeti za varnost, saj se z migracijami v skupnost ne smejo vmešati tudi ljudje s terorističnimi in ideološkimi idejami. Nenadzorovane migracije moramo preprečiti, toda ne smemo zapasti v ksenofobijo in rasizem.
 

Nekateri vaši kolegi uporabljajo prav tehnične ovire in ksenofobni diskurz za pridobivanje političnih točk.

Kratkovidnost pri proučevanju nenadzorovanih migracij je prinesla kratkovidne rešitve. Politiki ne zaznajo pravih izzivov migracij, zato se poraja ksenofobni diskurz, kar pa ne pomaga prav nikomur.
 

Imate še idejo o združitvi »velike Albanije«?

Albanija želi v Evropsko unijo, enako pa želimo tudi za Severno Makedonijo, Kosovo, Črno goro in Srbijo. Tako bi vsi Albanci iz teh petih držav postali člani EU.