Ameriški supertorek na ulicah Manassasa

Manassas, Virginija – Tovorni vlak je predirljivo zapiskal, ko je na supertorek zapeljal skozi Manassas. Čeprav je to bil dan izbiranja demokratskih predsedniških kandidatov za volitve, si je bilo mogoče predstavljati podobno piskanje v času ameriške državljanske vojne. Na pomembnem križišču železniških prog so tedaj bojevali več krvavih bitk, s slabo uro vožnje iz prestolnice pa je ponosno neodvisno mesto ravno dovolj oddaljeno od demokratskih predmestij Washingtona in republikanskega podeželja Virginije, da dobro meri tudi temperaturo ameriških sodobnih političnih spopadov.

Dober barometer ameriškega političnega trenutka je celotna Virginija, saj 8,5-milijonska zvezna država spada med jezičke na tehtnici ameriških političnih spopadov. Tudi na tokratni volilni supertorek so ljudje v mestu z 38.000 prebivalci, ki sem jih ustavila v lepo obnovljenem starem mestnem središču, imeli nasprotujoča si mnenja. »Glasoval bom za Trumpa, saj ne morem vzeti resno demokratskih kandidatov,« je na vprašanje o novembrski odločitvi povedal gradbenik Mike, ki je z mladima sinovoma pred gostilno na Battle Streetu prebiral torkovo ponudbo. »Trump je dober za gospodarstvo!« V Virginiji lahko na strankarskih volitvah sodelujejo vsi registrirani volivci ne glede na strankarsko pripadnost.
 

»Predsednikova zunanja politika je bedna«

Temnopolta vzgojiteljica Renée, ki sem jo ustavila na bližnji Glavni ulici, bo nasprotno glasovala za kateregakoli demokrata, ki bo vzbujal upanje na Trumpov poraz, in se je na supertorek nagibala k Joeju Bidnu. Bolniški tehnik Christian in tajnica Audrey nista bila prepričana. Leta 2016 sta glasovala za Hillary Clinton, zdaj ju ne navdušuje noben demokratski kandidat. A si ne moreta niti predstavljati, da bi glasovala za republikanca, zato pa bi tudi obrtnik Joe Vaggiano, če bi se registriral za volitve, glasoval za Trumpa, čeprav je na zadnjih volitvah glasoval za demokrate: »Predsednikova zunanja politika je bedna, gospodarstvu pa gre dobro!«



Srednješolca Cooper in Lauren sta med prečkanjem železniške proge povedala, da bi glasovala za Bernieja Sandersa in Elizabeth Warren, če ne bi bila premlada za volilno pravico. Se ne bojita socializma oziroma komunizma, kar vermontskemu senatorju očitajo kritiki? Ne, nikakor, sta odgovorila, demokratični socialist Sanders bi po njunem prepričanju približal ZDA razvitim državam s severa Evrope. Večina levosredinskih volivcev ZDA se ne strinja s tem. Čeprav je Sanders na supertorek zmagal v Kaliforniji, Koloradu, Utahu in Vermontu, se je nekdanji podpredsednik Joe Biden prav zaradi strahu sredinskih demokratov pred njim iz nič pred Južno Karolino povzpel na vrh v Alabami, Arkansasu, Mainu, Massachusettsu, Minnesoti, Oklahomi, Tennesseeju, Teksasu, Severni Karolini in seveda Virginiji.

Biden lahko odlično uvrstitev pripiše vrsti dejavnikov: predsedniški tekmi so se še pravočasno odpovedali milijarder in aktivist Tom Steyer, nekdanji župan South Benda Pete Buttigieg ter senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, podporo izgublja tudi senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren. Predvsem pa si nekdanji newyorški župan Mike Bloomberg na televizijskih soočenjih ni priboril videza pametnejše zmerne alternative Bidnu in drugim, kar za ameriško demokracijo ni slabo znamenje. Bloomberg, ki je medtem prav tako izstopil iz predsedniške tekme, se je izkazal kot voditelj največjega velemesta v državi, na zvezni ravni pa mu ni pomagalo niti za politične oglase in drugo zapravljene pol milijarde dolarjev.
 

Premagovanje razlik

Privrženci Joeja Bidna verjamejo, da bo prav nekdanji podpredsednik premostil razkole med levico in desnico, zmagovalci in poraženci globalizacije. Vsaj prebivalci Manassasa bi morali upati, da se bo to zgodilo. Na podaljšku Battle Streeta onkraj železniških tirov mestni muzej prikazuje razvoj od prvih evropskih »gentlemanskih kmetov« in njihovih afriških sužnjev do velikega upanja na napredek in blaginjo, ki ga je vzbudila železnica. A so zaradi te dobili tudi nekaj največjih spopadov v krvavi državljanski vojni in potrebovali veliko časa za gradnjo današnjega prijetnega mesteca z zgodovinskim pridihom. Meščani priznavajo, da si še pred nekaj desetletji ob večerih ne bi upali postopati naokrog, danes pa se počutijo varne zaradi skupnih prizadevanj in premagovanja razlik – pristopa, ki tako manjka sodobnim ZDA.